Predsednik vlade: Popravljamo slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade
Za zdravstvo, izobraževanje in socialno varnost je predvidenih več kot 470 milijonov evrov dodatnih sredstev. Predlog rebalansa predvideva 16,544 milijarde evrov prihodkov in 18,762 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj državnega proračuna pa naj bi znašal 2,9 odstotka BDP.
Več za zdravstvo, izobraževanje in socialno varnost
Pomemben del dodatnih sredstev je namenjen javnim storitvam. Za izobraževanje in šport se sredstva povečujejo za 205,8 milijona evrov, za socialno varnost za 200,5 milijona evrov, za zdravstveno varstvo pa za 70,7 milijona evrov. V zdravstvu je med ključnimi cilji skrajševanje čakalnih vrst in krepitev kadrov. Vlada želi po besedah predsednika vlade vključiti vse usposobljene in licencirane izvajalce pod enakimi standardi kakovosti in javnim nadzorom. Rebalans med drugim zagotavlja dodatna sredstva za pripravništva in specializacije.
Posebna pozornost je namenjena tudi otrokom z redkimi boleznimi. Vlada je v državni zbor poslala predlog zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni. Glavni vir financiranja naj bi bil nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, sredstva pa bi se dodeljevala na podlagi zakonskih pogojev in strokovne presoje.
2,37 milijarde evrov za investicije
Rebalans pomembno krepi tudi investicijsko dejavnost. Za investicijske odhodke in investicijske transfere je skupaj načrtovanih približno 2,37 milijarde evrov. »Pri vsaki investiciji mora biti jasno, kaj bo prinesla ljudem in ali jo je mogoče tudi dejansko izvesti,« je dejal Janša. Ob tem je opozoril na rast proračunskih odhodkov. Ti so bili v prvi polovici leta za 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, medtem ko so prihodki zrasli za 8,4 odstotka. Med pomembnimi postavkami so tudi stroški zadolževanja; za obresti je v rebalansu predvidenih 899,3 milijona evrov.
Vlada želi z rebalansom pospešiti izvedbo projektov, financiranih z evropskimi sredstvi. Letošnje izločanje sredstev v sklad se povečuje za 315,7 milijona evrov. Janša je opozoril, da lahko zamude pri izvedbi projektov pomenijo večje breme za državni proračun. Zato je po njegovih besedah ključno, da se evropska sredstva čim hitreje in učinkoviteje pretvorijo v konkretne projekte in naložbe.
Na področju stanovanjske politike je premier izpostavil potrebo po hitrejši gradnji javnih stanovanj. Med ukrepi je navedel hitrejše pridobivanje dovoljenj, aktivacijo praznih stanovanj in zemljišč ter jamstvene in subvencionirane kreditne sheme za prvo stanovanje mladih in mladih družin.
Rebalans zagotavlja tudi dodatna sredstva za izpolnjevanje mednarodnih zavez na področju obrambe. Sredstva Ministrstva za obrambo se glede na sprejeti proračun povečujejo na 2,03 odstotka BDP.
Cilj: stabilne javne finance in večja konkurenčnost
Predsednik vlade je ob predstavitvi opozoril tudi na finančne obveznosti, ki po njegovih besedah v prejšnjem proračunu niso bile ustrezno načrtovane. Med drugim je izpostavil zimski regres, za katerega sredstva v proračunu za leto 2026 niso bila predvidena, ter učinke zvišanja minimalne plače na stroške dela in nekatera nadomestila. »Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko se televizijske kamere ugasnejo. Račun vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec,« je dejal Janša.
Ob koncu je poudaril, da želi vlada z rebalansom poleg pokrivanja letošnjih obveznosti ustvariti pogoje za prihodnje davčne razbremenitve in večjo konkurenčnost gospodarstva. Pri tem je izpostavil razvojni zakon, ki med drugim predvideva ugodnejšo ureditev za normirane samostojne podjetnike, razbremenitve pri prispevku za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV za osnovna živila. Ob tem je poudaril pomen učinkovitejše države, digitalizacije postopkov ter boljšega povezovanja izobraževanja s potrebami gospodarstva.
Rebalans je po njegovih besedah nujen za normalno delovanje države do konca leta. Premier je poslance pozval k njegovi podpori.