Odločbe o smrti oseb, ki so življenje izgubile neposredno po koncu druge svetovne vojne in med njo
Upravne enote že začele izdajati odločbe
Upravne enote so na podlagi 14.a člena Zakona o matičnem registru od 11. januarja 2011, ko je določba stopila v veljavo, v matični register že vpisale skoraj 1900 smrti. V zbirki Žrtve II. svetovne vojne, ki jo je vzpostavil Inštitut za novejšo zgodovino, pa je vpisanih več kot 101.500 oseb, ki so življenje izgubile neposredno po koncu druge svetovne vojne in med njo.
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je izvedlo predhodno analizo podatkov iz zbirke Žrtve II. svetovne vojne Inštituta za novejšo zgodovino. Za 70.567 žrtev je bilo ugotovljeno, da je v zbirki dovolj podatkov, da se zanje lahko določi EMŠO in izda odločba o vpisu smrti. Za 69.521 žrtev smo lahko določili tudi pristojno upravno enoto za izdajo odločbe. Upravne enote so tako v tem tednu začele z vodenjem ugotovitvenih postopkov in izdajo odločb.
Postopek vpisa temelji na generalnem predlogu, ki ga je za vse posameznike podala Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Naše aktivnosti pa ne pomenijo zgolj administrativnega dejanja, temveč so tudi pomemben korak k uradnemu priznanju žrtev, ugotavljanju njihove identitete in prispevek k potrditvi zgodovinske resnice.
Postopek vpisa smrti v matični register
Predlog za uvedbo postopka lahko vložijo sorodniki umrle osebe v ravni in stranski vrsti brez omejitev, svojci po svaštvu in državni tožilec. Društva in druge pravne ter fizične osebe, ki imajo podatke, ki so potrebni za vpis smrti oseb, jih lahko posredujejo državnemu tožilcu za potrebe vložitve predloga. Predlagatelj postopka mora predlogu predložiti dokaz, s katerim verjetno izkaže, da je oseba, za katero je bil podan predlog za ugotovitev in vpis smrti v matični register, umrla. Kot dokaz se šteje izjava stranke, pisna izjava priče, ustna izjava priče, dana na zapisnik, listine ali druga dokazna sredstva. Če točnega datuma in kraja smrti ni mogoče ugotoviti, se lahko kot datum smrti vpiše samo mesec in leto smrti ali samo leto smrti, ne vpiše pa se kraja smrti. Smrt vpiše v matični register pristojni organ, ki je izdal odločbo o ugotovitvi smrti.
Predlog za uvedbo postopka se vloži pri pristojnem organu, na območju katerega je kraj, kjer je imela umrla oseba zadnje stalno prebivališče, če tega ni mogoče ugotoviti, pa pri pristojnem organu, na območju katerega je kraj rojstva umrle osebe.
Na spletni strani policije je objavljen tudi poziv svojcem k sodelovanju pri identifikaciji žrtev vojnega ali povojnega nasilja.
Ozadje
10.č člen Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ureja postopek izdaje odločbe o ugotovitvi smrti, pri čemer določa, da:
- je lahko dokazilo oziroma podlaga za vložitev predloga za uvedbo postopka izdaje odločbe o ugotovitvi smrti iz 14.a člena Zakona o matičnem registru tudi znanstveno urejena zbirka Žrtve II. svetovne vojne Inštituta za novejšo zgodovino,
- lahko poleg oseb iz tretjega odstavka 14.a člena Zakona o matičnem registru (sorodniki umrle osebe v ravni in stranski vrsti brez omejitev, svojci po svaštvu in državni tožilec) postopek izdaje odločbe o ugotovitvi smrti iz tega člena predlaga tudi Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč,
- se za vse vpise, izvedene po tem členu, ne uporablja določba 179. člena Zakona o dedovanju.
Zbirka Žrtve II. svetovne vojne se redno dopolnjuje in predstavlja pomemben raziskovalni in dokumentacijski vir. Javno je dostopna na portalu Zgodovina Slovenije - Sistory.