Minister Janez Cigler Kralj: »Zaščita živali mora temeljiti na stroki, zdravi pameti in spoštovanju«

Minister Cigler Kralj je poudaril, da učinkovita zaščita živali zahteva jasne standarde, strokovno znanje in odgovorno izvajanje predpisov. Zakonodaja mora po njegovih besedah temeljiti na znanstvenih dokazih ter ponujati rešitve, ki so sorazmerne in izvedljive v praksi.

»Zaščita živali mora temeljiti na stroki, zdravi pameti in spoštovanju ljudi, ki vsak dan skrbijo zanje. Naš cilj ni zniževanje standardov, temveč oblikovanje bolj premišljenih pravil. Pravil, ki temeljijo na dokazih, so sorazmerna in izvedljiva ter se presojajo po rezultatih v praksi, ne po številu objav na papirju,« je poudaril.

Dodal je, da je prehranska varnost tudi v koalicijski pogodbi opredeljena kot eden strateških temeljev nacionalne varnosti, ključni vodili pa sta znanstvena spoznanja in podpora družinskim kmetijam.

»V tem duhu pripravljamo tudi novelo Zakona o zaščiti živali. Ta bo ohranila raven standardov, ki jih določa zakonodaja Evropske unije, rešitve pa nastajajo v delovni skupini, v kateri sodelujejo kmetje, lastniki živali, veterinarski strokovnjaki in predstavniki civilne družbe,« je poudaril in napovedal, da bo predlog novele kmalu posredovan v javno obravnavo.

Minister je izpostavil, da je dobrobit živali v največji meri odvisna od ljudi, ki zanje skrbijo vsakodnevno. To je še posebej očitno v živinoreji, kjer je od znanja kmetov, njihovih pogojev dela in dostopa do veterinarske oskrbe odvisno, kako zgodaj so težave prepoznane in kako učinkovito se nanje odzovemo. »Gre za dvosmeren odnos: ponavljajoče se zdravstvene težave in težave z dobrobitjo živali povzročajo rejcem velik gospodarski in psihološki pritisk, zdrave živali pa je lažje in varneje oskrbovati. Dobrobit živali in dobrobit rejcev zato nista nasprotujoča si cilja, temveč se medsebojno podpirata,« je poudaril.

Slovenija potrebuje razvojni preboj: več konkurenčnosti, več znanja in inovacij ter manj nepotrebnih ovir za tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost. To velja tudi za kmetijstvo in živinorejo. »Zato poenostavljamo postopke, zmanjšujemo administrativna bremena in digitalizacijo razumemo kot podporo, ne kot cilj sam po sebi. Tako imajo kmetje več časa za svoje delo in za skrb za živali. Samooskrba s hrano in prehranska varnost sta del naše nacionalne varnosti, zdrave in dobro oskrbovane živali pa predstavljajo temelj obeh,« je izpostavil.

Po besedah ministra se osrednje vprašanje, ki povezuje področja vedenjske medicine, dobrobiti živali, etike in prava glasi: kako znanstveno znanje pretvoriti v boljše strokovne odločitve in učinkovitejše sisteme oskrbe živali. »Zaščita živali mora temeljiti na znanstvenih dokazih, predpisi morajo biti sorazmerni in izvedljivi, ljudje, ki skrbijo za živali, pa morajo imeti ustrezno znanje in pogoje za odgovorno opravljanje svojega dela,« je sklenil minister.

Kongres, ki ga organizirajo Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in evropske strokovne organizacije s področja veterinarske vedenjske medicine in dobrobiti živali, predstavlja pomembno mednarodno strokovno in znanstveno srečanje na presečišču veterinarske medicine, vedenjske znanosti, dobrobiti živali, etike, prava in veterinarske forenzike.