Državni sekretar Zobarič v Luksemburgu opozoril na dosledno registracijo migrantov v Eurodac

Ministri za notranje zadeve so v okviru razprave o stanju v schengenskem območju obravnavali aktualne varnostne izzive. Ob razpravi o dogodkih v Ceuti so poudarili pomen solidarnosti med državami članicami, skupne odgovornosti za varovanje zunanjih meja in usklajenega evropskega odzivanja na izredne razmere. Pozdravili so nedavno pobudo Evropske komisije za okrepitev odpornosti in varnosti zunanjih meja EU in njeno namero, da vzpostavi skupni evropski okvir za odzivanje na krizne razmere na zunanjih mejah.

Ministri so se strinjali, da je za krepitev notranje varnosti treba izboljšati izmenjavo informacij in učinkoviteje uporabljati že razpoložljiva orodja. Ob tem so poudarili, da mora razvoj novih tehnoloških rešitev izhajati iz operativnih potreb pristojnih organov in biti prilagojen uporabi na terenu.

V razpravi o Schengenskem barometru so poudarili, da bi moral ta zagotavljati čim bolj celovit pregled razmer v schengenskem območju in vključevati širši nabor relevantnih podatkov, tudi s področja izvajanja nadzora na notranjih mejah, vizumske politike in sekundarnih migracij. Ministri so poudarili tudi potrebo po politični razpravi o omejevanju izdajanja schengenskih vizumov ruskim državljanom in o nadaljnjem izvajanju omejevalnih ukrepov EU proti Rusiji. 

Državni sekretar Zobarič je v razpravi opozoril na povečan migracijski pritisk v Sloveniji in povečano obremenjenost s sekundarnimi gibanji. Od uveljavitve Pakta o migracijah in azilu 12. junija 2026 do sredine septembra 2026 je Slovenija namreč obravnavala več kot 8600 nedovoljenih prehodov državne meje, od tega je registrirala skoraj osem tisoč prošenj za mednarodno zaščito. »34 odstotkov tistih, ki so bili obravnavani pri nedovoljenem prestopu državne meje, je bilo prvič vnesenih v sistem Eurodac (evropska podatkovna zbirka prstnih odtisov) s strani Slovenije. To pomeni, da več kot 30 odstotkov preverjanj opravimo kot država članica v notranjosti EU, čeprav bi moralo biti tovrstno preverjanje izjema,« je poudaril. Slovenija se zavzema za močan in enoten schengenski sistem, ki učinkovito prispeva k notranji varnosti Evropske unije. Njegova dolgoročna stabilnost pa je odvisna od učinkovitega upravljanja zunanjih meja EU, ustrezne registracije migrantov v sistem Eurodac in zmanjševanja sekundarnih gibanj. Ob tem je opozoril tudi na nujnost usklajenih vizumskih režimov držav Zahodnega Balkana z vizumsko politiko EU, ustrezno obravnavo migrantov in vračanje.

Ministri so bili v razpravi glede izboljšanja sodelovanja s tretjimi državami v povezavi z izboljšanjem vračanja, enotni, da je nujno nadaljnje politično usmerjanje. Potrebna je bolj ciljno usmerjena, učinkovita in skladna uporaba vseh razpoložljivih instrumentov. Na prihodnjih zasedanjih Sveta bodo ministri razpravljali o prednostnih tretjih državah, katerih sodelovanje pri ponovnem sprejemu je nezadostno na podlagi ocene v poročilu Evropske komisije o izvajanju 25.a člena vizumskega zakonika, in preučili tudi elemente iz nabora orodij za izboljšanje njihovega sodelovanja pri ponovnem sprejemu. Z državami izvora in tranzita je treba graditi trajna in celovita partnerstva. 

Učinkovito vračanje je bistveni steber migracijske politike in ključen element kredibilnih azilnih postopkov. Uredba o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, ki je bila sprejeta danes, je velik dosežek in dopolnjuje Pakt o migracijah in azilu. H krepitvi vračanja bo prispeval tudi nov predlog za okrepitev vloge agencije Frontex ter predlog digitalizacije postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, ki ju bo Evropska komisija objavila predvidoma konec oktobra. 

Prav hitro vračanje je prvi pogoj za dobro delovanje mejnih postopkov, kot jih je uvedel Pakt o migracijah in azilu. Zobarič se je zavzel za krepitev sodelovanja med državami članicami EU in medsebojno obveščanje o dvostranskih aktivnostih posameznih držav članic s tretjimi državami. »Če na ravni EU ne bomo izvajali (hitrega) vračanja v predvidenih časovnih okvirih, bo to zagotovo privedlo do trenj med nami ter krhanja zaupanja v sistem,« je dejal.

Nedavni dogodki v Ceuti to poletje niso prvi primer, ko so družbena omrežja pomembno vplivala na migracijske tokove, čeprav izstopa po hitrosti in obsegu digitalne mobilizacije. »Splet vse bolj postaja prostor dezinformacij in delovanja organiziranih kriminalnih združb. Tudi zato je nujno krepiti kapacitete agencij EU za spremljanje družbenih omrežij, vključno z vzpostavitvijo ustreznih pravnih podlag, kjer je to potrebno.« Agencije EU namreč lahko zaradi dostopa do relevantnih podatkov iz vseh držav članic pripravijo najcelovitejšo sliko migracijskih trendov. Ponovno pa je opozoril na odgovornost držav članic za dosledno registracijo migrantov v sistem Eurodac in uporabo informacijskih sistemov. »Brez kakovostnih in usklajenih podatkov tudi nova orodja ali najnaprednejše analitične metode ne morejo zagotoviti zanesljivih ocen in napovedi,« je sklenil državni sekretar Zobarič.