Minister Hajdinjak: V obrambo vlagamo zato, ker želimo ohraniti mir

Vrh za obrambo in vesolje, ki ga organizira Euronews, je v Bruslju združil visoke politične predstavnike ter predstavnike obrambnega in vesoljskega sektorja. Poleg ministra Hajdinjaka sta na osrednjem ministrskem panelu sodelovala tudi minister za obrambo Črne gore Dragan Krapović ter podpredsednik moldavske vlade in minister za zunanje zadeve Mihai Popșoi, razpravo pa je moderirala novinarka Euronewsa Shona Murray.

Minister Hajdinjak je ob razpravi o aktualnih varnostnih grožnjah opozoril, da je evropsko varnostno okolje postalo bistveno manj predvidljivo. Medtem ko je bil mir še pred nekaj leti pogosto razumljen kot nekaj samoumevnega, se mora Evropa danes zavedati različnih groženj in biti nanje pripravljena. Poudaril je, da se morata tako Evropska unija kot Nato osredotočiti na razpoložljive zmogljivosti in pripravljenost za odziv na morebitna dejanja proti državam članicam.

V nadaljevanju je izpostavil tri medsebojno povezane elemente za krepitev varnosti: finančna sredstva, zmogljivosti in partnerstva. Slovenija želi po njegovih besedah z izpolnjevanjem sprejetih zavez utrditi svojo verodostojnost med zaveznicami. Nova vlada je zato povečala obrambne izdatke na dva odstotka bruto domačega proizvoda in več. »Če smo obljubili, da bodo naši obrambni izdatki na določeni ravni, moramo to izpolniti,« je poudaril minister. Verodostojnost zavezništva je namreč po njegovih besedah odvisna tudi od verodostojnosti vsake posamezne države članice.

Pomemben del ministrovega nastopa je bil namenjen tudi vprašanju, kako javnosti pojasniti povečana vlaganja v obrambo. Minister Hajdinjak je poudaril, da je to ena pomembnejših nalog, ki je pred evropskimi državami, saj se varnostne razmere in občutek neposredne ogroženosti med posameznimi deli Evrope razlikujejo.

»Za obrambo ne namenjamo več denarja zato, ker bi si želeli vojne, ampak zato, ker si želimo miru. Obramba je neke vrste zavarovalna polica. Več ko lahko vložimo v obrambo, večje je zagotovilo, da bomo ohranili mir, in večja je naša odpornost,« je poudaril minister Hajdinjak.

Ob tem je opozoril, da varnostnih groženj ni mogoče presojati zgolj skozi možnost klasičnega vojaškega napada. Države se soočajo tudi s hibridnimi grožnjami in kibernetskimi napadi. Slovenija je po njegovih besedah takšne napade že zaznala, tudi na državna podjetja, zato se mora pripravljati tudi na prihodnje varnostne izzive.

Minister je v razpravi poudaril, da mora Slovenija z nadaljnjo krepitvijo odpornosti in potrebnih obrambnih zmogljivosti dokazovati, da je zanesljiva in verodostojna zaveznica. Krepitev obrambe pri tem ni sama sebi namen, temveč prispeva k sposobnosti odvračanja in ohranjanju miru.

V razpravi so vsi trije panelisti poudarili pomen krepitve evropske varnosti, odpornosti in obrambnih zmogljivosti v vse bolj nepredvidljivem varnostnem okolju. Minister Hajdinjak je izpostavil potrebo po ustreznih finančnih sredstvih, zmogljivostih in partnerstvih ter verodostojnem izpolnjevanju zavez znotraj Nata, pri čemer je poudaril, da povečana vlaganja v obrambo niso namenjena vojni, temveč odvračanju in ohranjanju miru. Moldavski podpredsednik vlade in zunanji minister Mihai Popșoi je opozoril predvsem na ruske hibridne grožnje, propagando in vmešavanje v demokratične procese ter na nujnost celovitega odziva države in družbe, krepitve kritičnega mišljenja in odpornosti, ob tem pa poudaril pomen podpore Evropske unije Moldaviji. Črnogorski obrambni minister Dragan Krapović je poudaril pomen enotnosti in pripravljenosti Nata ter opozoril na tesno povezanost varnosti Zahodnega Balkana z varnostjo celotne Evrope, pri čemer je nadaljnjo širitev Evropske unije izpostavil tudi kot pomembno varnostno in geopolitično vprašanje.