40. kongres vojaških gornikov: »V središču gorskega bojevanja je človek – vojaški gornik«

Slovenija je gostiteljica kongresa tretjič, prvič v Bohinju kot osrednjem prizorišču.

Državni sekretar dr. Erik Kopač je izpostavil pomen sposobnosti delovanja v gorskem svetu za Slovensko vojsko. »Gore obsegajo pomemben del naše domovine. In domovino moramo znati braniti. Zato sposobnost delovanja v gorah za Slovensko vojsko ni samo tradicija. Je vojaška potreba,« je poudaril. Spomnil je, da ima slovensko vojaško gorništvo dolgo zgodovino, ki so jo v različnih obdobjih soustvarjali rodovi slovenskih vojakov in častnikov, med njimi pripadniki 2. gorskega strelskega polka, ene najbolj slovenskih enot avstro-ogrskega vojaštva, ter alpsko-izvidniških vodov slovenske Teritorialne obrambe.

Delovanje v gorah zahteva posebno znanje, opremo, usposobljenost in taktiko. Slovenska vojska je zato na tem področju razvila eno svojih prepoznavnih nišnih zmogljivosti. Njeno jedro je 132. gorski bataljon. Pomembno vlogo ima Gorska šola Slovenske vojske. V Poljčah deluje Natov center odličnosti za gorsko bojevanje.

Ob tem je državni sekretar Kopač poudaril, da v ospredju ostaja človek: »V središču gorskega bojevanja ni tehnologija. Ni oprema. Ni teren. V središču je človek. Vojaški gornik.« Ta mora po njegovih besedah znati sprejeti odločitev tudi v razmerah, ki niso idealne, poznati svoje meje in meje svojega moštva ter zaupati svojemu znanju, opremi in predvsem svojim soborcem.

Dejstvo, da Slovenija kongres Mednarodne federacije vojaških gornikov gosti že tretjič, je po besedah državnega sekretarja priznanje Združenju vojaških gornikov Slovenije ter generacijam, ki so s svojim znanjem, delom in izkušnjami soustvarjale slovensko vojaško gorništvo.

»Gore imajo eno posebno lastnost. Lahko nas ločujejo z razdaljo, višino in težavnostjo. Toda hkrati nas lahko tudi povezujejo,« je dejal državni sekretar Kopač. Izpostavil je pomen mednarodnega povezovanja ter izrazil pričakovanje, da bo srečanje priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj, nova poznanstva, krepitev prijateljstva in sodelovanja ter nadaljnji razvoj skupnega znanja.

Predstavitev slovenskih vojaških znanj in zmogljivosti

Udeleženci kongresa bodo v prihodnjih dneh pobliže spoznali tudi delovanje Slovenske vojske. V četrtek bodo v mariborski Kadetnici spoznali delovanje Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje ter si ogledali vojaško zbirko Slovenske vojske. V petek jim bosta v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli predstavljena delovanje 132. gorskega bataljona Slovenske vojske in Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje.

Pomemben del programa je namenjen tudi slovenski vojaški zgodovini. Na Poljani in Holmcu se bodo delegacije seznanile z dogodki, povezanimi z zaključnimi boji druge svetovne vojne in vojno za Slovenijo leta 1991. V petek bodo obiskali tudi Park vojaške zgodovine Pivka, kjer bo potekala simbolična predaja zgodovinskega vojaškega gorskega transportnega čolna v hrambo Parku vojaške zgodovine.

V soboto bo v Bohinjski Bistrici potekala okrogla miza z naslovom Povezani z gorami: od skupne dediščine do prihodnjega sodelovanja. Predstavniki IFMS in nacionalnih vojaško-gorniških združenj bodo razpravljali o skupnih izkušnjah vojaških gornikov različnih držav, prenosu znanja med državami in generacijami ter možnostih prihodnjega sodelovanja.