Raziskava OECD Pogled na izobraževanje 2026 o učiteljih in kakovosti izobraževanja

Podatki kažejo, da ima Slovenija pri več ključnih kazalnikih, povezanih z učitelji in pogoji za njihovo delo, ugodnejšo sliko od povprečja držav članic OECD. Hkrati opozarjajo na staranje učiteljske populacije, zato zagotavljanje zadostnega števila kakovostnih učiteljev ostaja pomemben izziv izobraževalnih politik. Ministrstvo ta izziv že naslavlja s konkretnimi ukrepi, v okviru celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanja ter načrtovanega prehoda na osemletno osnovno šolo pa želi učiteljem zagotoviti še več podpore pri njihovem delu.

Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je ob objavi rezultatov raziskave Pogled na izobraževanje 2026 poudaril: »Učitelji so ključni za kakovost našega izobraževalnega sistema in za znanje, ki ga bodo iz šole odnesli naši otroci. Podatki OECD kažejo, da imamo manj učencev na učitelja in manjše oddelke od povprečja OECD, učitelji imajo manj neposrednih ur poučevanja, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem. To so pogoji, na katerih lahko gradimo naprej. Hkrati se zavedamo izzivov, predvsem staranja učiteljske populacije in pomanjkanja učiteljev na posameznih področjih. Zato že izvajamo nekatere konkretne ukrepe za pridobivanje novih učiteljev in za to, da dobre učitelje v poklicu tudi obdržimo. Z napovedano reformo sistema vzgoje in izobraževanja ter načrtovanega prehoda na osemletno osnovno šolo pa želimo okrepiti njihovo avtonomijo in avtoriteto ter zmanjšati administrativna bremena, da bodo lahko več časa namenili tistemu, kar je bistvo njihovega dela, kakovostnemu poučevanju in znanju naših otrok.«

Pogoji za delo učiteljev v primerjavi z OECD

Glede na rezultate raziskave je bilo v Sloveniji leta 2024 na primarnem in nižjem sekundarnem izobraževanju skupaj 11 učencev na učitelja. V povprečju držav članic OECD je bilo na primarni ravni 14, na nižji sekundarni pa 13 učencev na učitelja. Tudi povprečno število učencev v oddelkih je v Sloveniji nižje od povprečja držav članic OECD. V primarnem izobraževanju je bilo leta 2024 v Sloveniji v oddelku povprečno 18 učencev, v državah članicah OECD 21. V nižjem sekundarnem izobraževanju je bilo v Sloveniji povprečno 21 učencev, v državah članicah OECD pa 23.

Podatki kažejo tudi razlike v letnem obsegu neposrednega poučevanja. Učitelji v Sloveniji imajo na vseh prikazanih ravneh šolskega izobraževanja manjši letni obseg neposrednega poučevanja od povprečja držav članic OECD. Na primarni in nižji sekundarni ravni učitelji v Sloveniji opravijo 627 ur neposrednega poučevanja letno, medtem ko povprečje OECD znaša 770 oziroma 710 ur. Na višji sekundarni ravni učitelji v Sloveniji opravijo 570 ur neposrednega poučevanja, v povprečju OECD pa 678 ur v splošnih in 685 ur v poklicnih programih. Drugačna je slika v predšolski vzgoji, kjer letni obseg neposrednega dela vzgojiteljev z otroki v Sloveniji znaša 1.314 ur, povprečje OECD pa 965 ur.

Ugodno sliko kažejo tudi podatki o plačah izkušenih učiteljev. Začetne zakonsko določene plače vzgojiteljev in učiteljev so v Sloveniji sicer pod povprečjem držav članic OECD, po 15 letih dela pa so nad povprečjem. Zakonsko določena plača učitelja na primarni ravni po 15 letih dela je leta 2025 v povprečju držav članic OECD znašala 64.349 ameriških dolarjev, v Sloveniji 69.569 ameriških dolarjev. Na nižji sekundarni ravni je povprečje OECD znašalo 66.583 ameriških dolarjev, v Sloveniji 69.569 ameriških dolarjev, na višji sekundarni ravni pa 68.928 ameriških dolarjev, v Sloveniji 69.569 ameriških dolarjev. Tudi najvišje zakonsko določene plače učiteljev so v Sloveniji nad povprečjem držav članic OECD. Podatki so izraženi v ameriških dolarjih, preračunanih z uporabo paritet kupne moči.

Raziskava Pogled na izobraževanje 2026 (stran v angleščini) ob tem povzema tudi podatke raziskave TALIS 2024, po katerih je s pogoji zaposlitve v Sloveniji zadovoljnih 73 odstotkov učiteljev, kar je več od povprečja držav članic OECD, ki znaša 68 odstotkov. S plačo je v Sloveniji zadovoljnih 33 odstotkov učiteljev, povprečje OECD pa znaša 39 odstotkov.

Izzive že naslavljamo s konkretnimi ukrepi

Ob ugodnih kazalnikih podatki opozarjajo tudi na izzive. V Sloveniji je bilo leta 2024 23 odstotkov učiteljev na primarni in sekundarni ravni starih 55 let ali več, medtem ko je njihov delež leta 2015 znašal 17 odstotkov. Zagotavljanje zadostnega števila ustrezno usposobljenih učiteljev zato zahteva dolgoročen in sistemski pristop.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino že izvaja vrsto ukrepov za pridobivanje novih učiteljev, lažji vstop v poklic ter ohranjanje in profesionalni razvoj zaposlenih. Za študijsko leto 2026/2027 je razpisanih 200 štipendij po 300 evrov mesečno za študente pedagoških programov, zlasti na področjih naravoslovja in posebnih potreb. Ministrstvo omogoča tudi 100-odstotno subvencioniranje šolnin za strokovne delavce, ki se dodatno izobražujejo. Za študijsko leto 2026/2027 je za ta namen zagotovljenih 1,25 milijona evrov. Pomemben ukrep je tudi sistemsko pripravništvo, ki mladim strokovnim delavcem omogoča postopni vstop v poklic z mentorstvom. Za leto 2026/2027 je razpisanih 170 pripravniških mest v šolah in 80 v vrtcih, v skupni vrednosti približno 6 milijonov evrov. Ministrstvo omogoča tudi alternativne poti do učiteljskega poklica za diplomante drugih ustreznih študijskih področij ter strokovnjake z izkušnjami iz gospodarstva, informatike, zdravstva in drugih področij, ob ohranjanju zahtevanih strokovnih in pedagoških standardov. Omogočeno je tudi fleksibilnejše zaposlovanje ter več različnih možnosti pridobivanja zahtevanih vzgojno-izobraževalnih izkušenj, s čimer se olajšuje in pospešuje vstop v poklic brez znižanja kakovostnih standardov.

Novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja omogoča pogodbo o dopolnilnem delu za vzgojno-izobraževalno, projektno, razvojno in raziskovalno delo pri istem delodajalcu, kadar so izčrpane druge možnosti organizacije dela.

Ukrepi vključujejo tudi karierni in profesionalni razvoj učiteljev, daljše mentorstvo učiteljem začetnikom, promocijo učiteljskega poklica ter spodbujanje lokalnih skupnosti k prednostnemu dodeljevanju neprofitnih stanovanj učiteljem začetnikom. Reforma plačnega sistema v javnem sektorju je prinesla tudi dvig plač zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, posebej učiteljem začetnikom.

Krepitev učiteljskega poklica kot pomemben del reforme

Ministrstvo bo v okviru napovedane reforme sistema vzgoje in izobraževanja ter načrtovanega prehoda na osemletno osnovno šolo posebno pozornost namenilo krepitvi ugleda učiteljskega poklica ter učiteljske avtoritete in avtonomije. Dobri učitelji so temelj kakovostnega izobraževalnega sistema, zato želi ministrstvo ustvarjati okolje, v katerem bodo kakovostni in motivirani učitelji pri svojem delu deležni ustreznega zaupanja in spoštovanja. Na tak način bodo tudi naslovili izzive, ki jih kaže raziskava.

Pomemben del sprememb bo tudi zmanjševanje administrativnih bremen. Cilj je učiteljem omogočiti več časa za njihovo temeljno nalogo, kakovostno poučevanje, spremljanje napredka učencev in individualno delo z njimi.