Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

28. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji dopisni seji sklenila, da okoljska dajatev za bencin, dizel in kurilno olje ostaja pri 0 evrih. Dala je tudi soglasje k predlogu amandmajev k predlogu Zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni in odgovorila na sklepe Komisije za nadzor javnih financ glede vpliva Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na državni proračun.

Okoljska dajatev za bencin, dizel in kurilno olje ostaja pri 0 evrih

Vlada je določila novo višino okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Za motorni bencin, plinsko olje in kurilno olje bo okoljska dajatev znašala 0 evrov za enoto obremenitve. Za kerozin, utekočinjeni zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin ter druga plinasta in trdna goriva bo znašala 30,85 evra.

Sklep o višini okoljske dajatve začne veljati 29. septembra 2026. Določena višina dajatve za motorni bencin, plinsko olje in kurilno olje je 0,00 evra za enoto obremenitve.

Za kerozin, utekočinjeni zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, druga težka olja ter plinasta in trdna goriva je določena višina okoljske dajatve 30,85 evra za enoto obremenitve.

Od 15. decembra 2026 bo ne glede na vrsto goriva višina okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida znašala 30,85 evra za enoto obremenitve.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Soglasje k predlogu amandmajev k predlogu Zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji dala soglasje k predlogom amandmajev k Predlogu zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni. 

S predlaganimi amandmaji se predlog zakona oziroma posamezni členi usklajujejo s prejetimi mnenji, zlasti Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Hkrati se s predlaganimi amandmaji posamezne določbe predloga zakona nomotehnično izboljšujejo, tako da bodo členi še bolj jasni in nedvoumni.

Amandmaji med drugim natančneje razmejujejo financiranje naprednega zdravljenja po predlaganem zakonu od financiranja v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, jasneje opredeljujejo namen in naloge sklada ter izboljšujejo ureditev postopkov odločanja o financiranju zdravljenja. Predlagane so tudi spremembe, namenjene zagotavljanju neodvisnosti strokovne komisije in jasnejši ureditvi posameznih postopkovnih vprašanj. Veča se neodvisnost strokovne komisije.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada odgovorila na sklepe Komisije za nadzor javnih financ

Vlada je danes odgovorila na sklepe, ki jih je Komisija za nadzor javnih financ sprejela ob obravnavi vpliva Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na državni proračun in ostale blagajne javnega financiranja.

Vlada se zaveda pomena zagotavljanja stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ ter doslednega spoštovanja fiskalnih pravil, zato bo vse finančne učinke ukrepov iz omenjenega zakona spremljala in upoštevala v okviru rednega javnofinančnega načrtovanja. Pri tem bo upoštevala tako njihove neposredne finančne učinke kot tudi širše gospodarske in družbene posledice, npr. pri izboljšanju konkurenčnosti in spodbujanju gospodarske rasti. Poleg neposrednih oziroma statičnih finančnih učinkov je po mnenju vlade smiselno upoštevati tudi njihove morebitne širše in dinamične učinke na gospodarstvo.

Vlada poudarja tudi pomen vzdržnosti zdravstvene in pokojninske blagajne. Slovenija se namreč sooča z dolgoročnimi izzivi, povezanimi s staranjem prebivalstva, pomanjkanjem delovne sile ter naraščajočimi potrebami po financiranju pokojninske in zdravstvene blagajne. Prav zato so višja produktivnost, več investicij, kakovostna delovna mesta, zadržanje kadrov in višja gospodarska rast ključni predpogoji za dolgoročno zagotavljanje zadostnih javnofinančnih virov. Ukrepi iz zakona so usmerjeni prav v krepitev teh dejavnikov in s tem predstavljajo pomemben odgovor na strukturne izzive slovenskega gospodarstva in javnih financ.

Na podlagi ugotovitev spremljanja bo vlada v okviru svojih pristojnosti po potrebi predlagala ustrezne prilagoditve izvajanja ukrepov, pri čemer ostaja cilj ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, višjo produktivnost, večjo dostopnost ključnih življenjskih dobrin in dolgoročno vzdržnost javnih sistemov.

Vir: Ministrstvo za finance