Logar: »Za zmanjšanje strateških odvisnosti ključna krepitev ekosistema čipov in polprevodnikov«

Ministri so opravili politično razpravo o Evropskem aktu o čipih 2.0. Namen predloga je graditi na dosežkih prvega akta o čipih, hkrati pa obravnavati preostale ranljivosti v vrednostni verigi polprevodnikov. Ta ambicija je del širšega cilja krepitve tehnološke suverenosti Evrope, ki je ključna za krepitev konkurenčnosti, odpornosti in strateške avtonomije v hitro spreminjajočem se digitalnem svetu. Polprevodniki niso le industrijsko blago, temveč omogočitvena tehnologija, na kateri temeljita digitalno gospodarstvo in zeleni prehod. Ministrska razprava se je osredotočila na to, kako naj evropski akt o čipih 2.0 uravnoteži tehnološko suverenost, gospodarsko konkurenčnost in mednarodno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju evropskega ekosistema polprevodnikov ter na katerih področjih tehnologije polprevodnikov ali segmentih vrednostne verige naj si EU prizadeva za vodilni položaj na svetu.

Minister dr. Logar je v zvezi s tem poudaril, da bo pri iskanju ravnotežja med tehnološko suverenostjo in odprtostjo ključna krepitev celotnega ekosistema čipov in polprevodnikov. Poleg proizvodnih zmogljivostih, bo dolgoročna konkurenčnost EU temeljila tudi na raziskavah, inovacijah, razvoju kompetenc ter učinkovitem prenosu novih tehnologij v industrijsko uporabo. Izpostavil je še, da mora EU graditi svojo strategijo na premišljeni specializaciji in se osredotočiti na področja z največjo dodano vrednostjo. Pri tem mora EU Unija ostati odprta in zanesljiva partnerica v globalnih vrednostnih verigah ter poglabljati sodelovanje z državami in partnerji, s katerimi deli skupne vrednote in interese.

Druga pomembna izmenjava mnenj je bila namenjena razpravi o posodobljenih smernicah Evropske komisije za presojo koncentracij, ki pojasnjujejo uporabo določb uredbe EU o nadzoru združitev. Prenovljene smernice bodo zagotovile dodatno predvidljivost pri presoji, ali združitev bistveno ovira učinkovito konkurenco, zlasti zaradi ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja. Z namenom poenostavitve je Komisija združila horizontalne in vertikalne smernice v enem okvirju, ki posodabljajo pristop k presoji koncentracij ter poleg konkurence in cen, poudarjajo inovacije, naložbe, dinamično konkurenco, odpornost in trajnostnost. Ministri so se v razpravi osredotočili na vprašanje, ali predlog posodobljenih smernic o presoji združitev zagotavlja dovolj jasnosti za spodbujanje poslovnih in naložbenih odločitev, ki krepijo konkurenčnost ter spodbujajo inovacije in rast na notranjem trgu ter ali ta vzpostavlja ustrezno ravnovesje med odprtostjo do koncentracij in zagotavljanjem učinkovite konkurence.

V razpravi je minister Logar pozdravil posodobitev smernic kot korak k večji poenostavitvi, predvidljivosti in jasnosti pri presoji koncentracij, kar bo olajšalo dolgoročne naložbene odločitve, krepilo konkurenčnost in spodbudilo inovacije ter rast. Izpostavil je, da mora posodobitev smernic o presoji koncentracij zagotoviti, da bo politika konkurence EU ustrezala spreminjajočemu se gospodarskemu okolju, hkrati pa ohranila svojo temeljno vlogo pri varovanju učinkovite konkurence. Poudaril je tudi, da »Slovenija podpira pristop, ki podjetjem omogoča rast in uspešno konkuriranje na trgu. Vendar sama velikost podjetij ne sme postati cilj politike, če bi doseganje večje velikosti potekalo na račun učinkovite konkurence na enotnem trgu«.

Tema ministrskega kosila je bila Vključevanje gospodarske varnosti v politiko konkurenčnosti EU. Ministri in vodje delegacij so razpravljali o tem, kako najbolje uskladiti gospodarsko varnost in konkurenčnost oz. odpornost in odprtost EU gospodarstva.

V okviru številnih točk pod razno so se delegacije seznanile z informacijo irskega predsedstva o stanju obravnave Akta o pospeševanju industrije, Uredbe o 28. režimu za pravo družb in Uredbe o ustanovitvi Evropskega sklada za konkurenčnost; z informacijo Italije o predlogu Evropskega akcijskem načrtu za sektor gospodinjskih aparatov; z informacijo Nemčije o zaključkih srečanja Ministrskega zavezništva za energetsko intenzivne industrije, informacijo Komisije o strateških projektih v okviru akta o kritičnih surovinah; z informacijo Francije o implementaciji priporočil Združenja za kritične kemikalij; informacijo Latvije o pobudi k bolj odzivnemu EU de minimis okviru pomoči; informacijo Nizozemske o definiciji »podjetja v težavah« v okviru revizije Uredbe o splošnih skupinskih izjemah; informaciji Poljske o vplivu uredbe o embalaži in odpadni embalaži na enotni trg ter o razširjeni odgovornosti proizvajalca v skladu z Direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode kot oviri za konkurenčnost evropske industrije; informacijo Belgije o prihodnji evropski uredbi o proizvodih ter informacijo Avstrije o reviziji sistema EU za trgovanje z emisijami.

Ob robu Sveta za konkurenčnost se je minister dr. Logar, dan pred zasedanjem Sveta, na povabilo francoskega delegiranega ministra Sébastiena Martina, udeležil neformalne ministrske večerje s predstavniki podjetij in industrije posvečene razpravi o prihodnosti evropske industrije. 24. septembra zjutraj, pred zasedanjem Sveta se je minister udeležil tudi srečanja Ministrskega zavezništva za energetsko intenzivne industrije, kjer so razpravljali o krepitvi evropskih energetsko intenzivnih industrij v luči geopolitičnih izzivov in naraščajočih cen energije.

Zasedanje je bilo tudi priložnost za srečanje ministra dr. Anžeta Logarja z izvršnim podpredsednikom Evropske komisije, pristojnim za blaginjo in industrijsko strategijo, Stéphanom Séjournéjem. Govorila sta o izzivih evropske konkurenčnosti ter zakonodajnih ukrepih za njihovo naslavljanje. Minister je v razgovoru opozoril tudi na pomen ohranitve obstoječega kroga upravičenk in njihov dostop do Sklada za modernizacijo po letu 2030.