Smo ponosni zmagovalci natečaja Premik naprej 2026 za najboljšo izboljšavo v javni upravi

Pomemben del dogodka je bil namenjen tudi inovativnosti v javni upravi in natečaju za najboljšo izboljšavo v javni upravi Premik naprej 2026. Med finalisti sta bila letos dva projekta Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. 

Prenova in digitalizacija postopka javnega natečaja v državni upravi

Z vzpostavitvijo IS MUZA Modul 4 je bil digitaliziran celoten postopek javnega natečaja in avtomatizirane posamezne faze njegove izvedbe. Postopek od objave do izbire je tako postal enostavnejši in bolj poenoten, hkrati pa organom in kandidatom prihrani čas in delo.

Prav ta rešitev je postala zmagovalka natečaja Premik naprej 2026. Vodja Centra za kadre Danijela Mišić Pogorevc je ob prejemu priznanja dejala: »Priznanje Premik naprej 2026 je rezultat skupnega dela, predanosti in zaupanja vseh deležnikov, ki so sodelovali pri prenovi in digitalizaciji javnih natečajev. Iskrena hvala celotni ekipi in vsem sodelujočim – to nagrado sprejemamo kot spodbudo za naprej.«

Zmagovalcem je čestital tudi minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz: »S ponosom sporočam, da je naš projekt Digitalizacija javnega natečaja v državni upravi prejel prvo nagrado Natečaja za najboljšo izboljšavo v javni upravi – Premik naprej 2026 in bil tako izbran za najboljši projekt javne uprave. Projekt je tako uspešen zato, ker poleg digitalizacije prinaša tudi popolno prenovo poslovnih procesov. S projektom se je povprečno trajanje postopka skrajšalo s treh do šestih mesecev na vsega 11 dni, v celoti pa ga izvajajo tri javne uslužbenke. Ta projekt kaže prihodnost javne uprave – da je z voljo mogoče premikati meje tudi tam, kjer se zdi, da so birokratski postopki nespremenljivi. Digitalizacija sama po sebi ni dovolj; pravi učinek prinese šele takrat, ko jo spremljata celostna prenova in optimizacija poslovnih procesov.
 
Čestitke ekipi Direktorata za javni sektor Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo za izjemen dosežek. Čestitam tudi kolegom iz Direktorata za informatiko za uvrstitev med tri finaliste s projektom Skrinja. Prejeta nagrada je dokaz, da lahko tudi v javni upravi ustvarjamo storitve, ki so hitrejše, učinkovitejše in prijaznejše za uporabnike.«

Projekt Skrinja - Poslovna inteligenca v državni upravi

SKRINJA - Poslovna inteligenca v državni upravi - sprejemanje odločitev in oblikovanje politik s pomočjo umetne inteligence ter podpora transparentnosti v javni upravi - je platforma za poslovno inteligenco in analitiko, ki z uporabo umetne inteligence in strojnega učenja omogoča odločanje in oblikovanje politik na podlagi podatkov.

Od leta 2020 deluje v varnem okolju zasebnega državnega oblaka in povezuje različne državne podatkovne zbirke. Z nadzornimi ploščami in napovedno analitiko podpira učinkovitejše in proaktivnejše oblikovanje ukrepov. Leta 2026 je bila vzpostavljena tudi Odprta Skrinja (Odprta Skrinja), ki javnosti omogoča vpogled v analize porabe javnega denarja prek javnih naročil ter tako prispeva k večji preglednosti in odgovornosti.

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo z razvojem naprednih rešitev nadaljuje aktivnosti za krepitev digitalizacije javne uprave. Umetna inteligenca pri tem prinaša priložnosti za hitrejše, preglednejše in učinkovitejše storitve, ob odgovorni uporabi podatkov in tehnologije ter varovanju zasebnosti.

Na Dnevih slovenske uprave sta sodelovali naši zaposleni, predstavnici Direktorata za informatiko Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo - Kristina Valenčič, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za informatiko, in dr. Karmen Kern Pipan iz Direktorata za informatiko. Na okrogli mizi Potencial umetne inteligence v javni upravi za zanesljive in uporabniku prijazne storitve in informacije so razpravljali o priložnostih umetne inteligence za izboljšanje javnih storitev, podporo javnim uslužbencem ter učinkovitejše oblikovanje politik in sprejemanje odločitev. Kristina Valenčič je poudarila: »Umetna inteligenca ne odloča namesto ljudi – je le pripomoček, končna odločitev pa mora biti vedno človeška. Ključno je, da jo uporabljamo odgovorno in na podlagi kakovostnih podatkov.« Dr. Karmen Kern Pipan je sodelovala na okrogli mizi Umetna inteligenca v javni upravi: ali imamo ustrezne podatkovne temelje?, na kateri je bila v ospredju kakovost podatkov kot eden ključnih pogojev za razvoj in uporabo rešitev umetne inteligence. Razprava se je dotaknila tudi upravljanja podatkov ter zagotavljanja njihove zanesljivosti, interoperabilnosti in etične uporabe.