Minister Cigler Kralj in komisar Várhelyi o krepitvi zdravja živali, rastlin in dobrobiti živali

Minister Cigler Kralj in komisar Várhelyi sta govorila o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2027, zdravju živali in rastlin, varni hrani, prihodnosti evropske zakonodaje o rastlinskem razmnoževalnem materialu, dobrobiti živali ter o učinkovitejšem in harmoniziranem nadzoru uvoza živali in blaga iz tretjih držav. Minister je poudaril, da mora skupna kmetijska politika (SKP) tudi v prihodnje zagotavljati ustrezno podporo evropskemu kmetijstvu ter prispevati k prehranski varnosti, odpornosti in dolgoročni vzdržnosti kmetij.

Ob tem je poudaril: »Delimo skupno prepričanje, da moramo zmanjševati administrativna in birokratska bremena, hkrati pa ohranjati visoke standarde dobrobiti živali. Podpiramo uporabo sodobnih tehnologij, digitalnih rešitev in umetne inteligence v kmetijstvu, kadar so strokovno utemeljene in ekonomsko upravičene. Naša usmeritev v tem mandatu je jasna: podpirati družinske kmetije ter jim omogočiti čim več časa, energije in sredstev za njihovo osnovno poslanstvo – pridelavo hrane. Zato si prizadevamo odpravljati administrativne in birokratske ovire, ki kmetom otežujejo delo.«

Evropski komisar Oliver Várhelyi je poudaril, da je kmetijstvo področje, na katerem je Evropa še vedno suverena. Dodal je, da se moramo zavedati, da so kmetje tisti, ki zagotavljajo hrano na naših mizah, zato jim moramo pomagati tako s finančno podporo kot s poenostavitvijo predpisov. Dotaknil se je tudi novih pravil o dobrobiti živali na kmetijah in poudaril, da morajo biti ta ekonomsko izvedljiva in oblikovana skupaj s kmeti, ne pa vsiljena. Ob tem je dodal: »Moj današnji obisk je potrdil, da lahko Slovenija veliko prispeva k našemu načrtu za boljše zdravje in dobrobit živali, saj ima izkušnje z usklajevanjem tradicije, kakovostne proizvodnje in močnih vezi s podeželskimi skupnostmi.«

Izpostavil je tudi, da podnebne spremembe, globalna trgovina in vse večja mobilnost omogočajo širjenje novih bolezni in škodljivcev, ki predstavljajo naraščajoče tveganje za evropsko kmetijstvo, gozdove, biotsko raznovrstnost in prehransko varnost.

Minister Cigler Kralj je poudaril, da se tudi Slovenija sooča z naraščajočimi tveganji na področju zdravja živali in rastlin. Med najresnejšimi grožnjami za živinorejo so afriška prašičja kuga, slinavka in parkljevka, kuga drobnice ter visoko patogena aviarna influenca, medtem ko kmetijsko pridelavo in gozdove ogrožajo nevarni škodljivci in bolezni rastlin, kot so Xylella fastidiosa, japonski hrošč, jesenov krasnik, borova ogorčica in azijski kozliček. Poudaril je, da Slovenija zagovarja ustrezno, stabilno in predvidljivo evropsko financiranje, ki mora slediti naraščajočemu obsegu, stroškom in čezmejni naravi teh tveganj. Pomembno je, da imajo države članice dovolj podpore EU za preventivo, spremljanje, zgodnje odkrivanje, pripravljenost in hitro odzivanje.

Minister je poudaril, da podpira nadaljnje izboljševanje evropskih standardov dobrobiti živali, vendar morajo biti ti znanstveno utemeljeni, sorazmerni, praktično izvedljivi in ekonomsko vzdržni. Dotaknil se je tudi novele Zakona o zaščiti živali, ki je v pripravi: »Delovna skupina za pripravo novele dobro napreduje. Kmalu bo javnosti predstavljeno strokovno utemeljeno in usklajeno besedilo novele, ki bo nato dano v javno obravnavo. Kot smo napovedali že ob začetku mandata, želimo odpraviti najbolj problematične rešitve, ki kmetom jemljejo energijo, čas in voljo do dela, posledično pa negativno vplivajo na obseg domače pridelave hrane, hkrati pa želimo ohraniti standarde dobrobiti živali.«

Pri prihodnji reviziji pravil za prašiče in perutnino so ključni jasne zahteve, realna prehodna obdobja in ustrezna finančna podpora kmetom. Minister je poudaril tudi pomen indikatorjev dobrobiti živali in digitalnih tehnologij, ki lahko prispevajo k boljšemu spremljanju dejanskega stanja živali, pri čemer morajo biti rešitve znanstveno utemeljene, sorazmerne in brez nepotrebnih administrativnih bremen. Višji evropski standardi dobrobiti morajo biti povezani tudi z zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev za evropske proizvajalce, vključno pri proizvodih iz tretjih držav.

Slovenija pozdravlja delo Evropske komisije v okviru delovne skupine za učinkovitejši in harmoniziran nadzor uvoza živali in blaga iz tretjih držav, kamor je predlagala svoje strokovnjake. Komisar Várhelyi je zagotovil zavezo Komisije, da bo okrepila in povečala nadzor proizvodnje živil v tretjih državah, ki izvažajo v EU.

Sogovornika sta poudarila pomen učinkovitejšega sodelovanja, izmenjave informacij in bolj usklajenega izvajanja nadzora na ravni EU, zlasti pri proizvodih živalskega izvora, kjer sta ključni sledljivost porekla vzdolž prehranske verige in učinkovit nadzor tveganj. Pri tem je pomembna tudi nadaljnja harmonizacija pravil in njihovega izvajanja na ravni Unije, saj lahko enoten pristop k sledljivosti porekla, izmenjavi podatkov in uradnemu nadzoru prispeva k doslednemu izvajanju pravil v vseh državah članicah ter k učinkovitemu delovanju notranjega trga.

V okviru delovnega srečanja sta minister Cigler Kralj in komisar Várhelyi obiskala tudi kmetijo, kjer sta si v praksi ogledala izvajanje visokih standardov dobrobiti živali ter se seznanila z vsakodnevnimi pogoji reje in skrbjo za živali. Obisk na terenu je bil priložnost za neposreden pogovor o tem, kako evropske politike čim bolje povezati z dejanskimi razmerami in potrebami kmetov. Minister in komisar sta se strinjala o pomenu nadaljnjega tesnega sodelovanja Slovenije in Evropske komisije pri vprašanjih, ki so ključna za prihodnost evropskega kmetijstva, prehransko varnost ter odpornost evropskega agroživilskega sistema.