Minister Vrtovec v Dublinu: Slovenija v koraku z razvojem avtomatizirane mobilnosti
Slovenija je septembra kot šesta država članica EU omogočila uporabo Teslinega sistema (Full Self-Driving) FSD Supervised na svojih cestah, na evropski ravni pa se zavzema za varnejšo, odpornejšo in dostopnejšo mobilnost.
Slovenija kot šesta država EU omogočila uporabo FSD Supervised
Slovenija podpira razvoj povezane, kooperativne in avtomatizirane mobilnosti, ki lahko pomembno prispeva k večji prometni varnosti. Minister Jernej Vrtovec je evropske kolege seznanil, da je Slovenija septembra kot šesta država članica EU omogočila uporabo Teslinega sistema FSD Supervised in da bo podprla tudi razširitev začasne homologacije na raven EU.
Sistem lahko prevzame nekatere vozne naloge, vendar mora voznik ves čas spremljati promet in delovanje sistema ter ostaja odgovoren za varno vožnjo.
»Razvoj je izjemno hiter, naša naloga pa je, da pravočasno zagotovimo pogoje za varno uporabo novih rešitev tudi pri nas,« je poudaril minister Vrtovec.
Po njegovih besedah razvoj tehnologije sam po sebi še ne zagotavlja varnejše mobilnosti. Ključno je, da se nove rešitve varno vključijo v celoten prometni sistem ter povežejo z infrastrukturo, digitalnimi sistemi in uporabniki cest. Slovenija zato na evropski ravni poudarja predvsem pomen zanesljivih prometnih podatkov, skupnih standardov in čezmejne povezljivosti ter kibernetsko varnih in tehnološko nevtralnih rešitev.
Poseben poudarek je minister Vrtovec namenil evropskim čezmejnim testnim okoljem. Nove tehnologije je treba preverjati tudi v realnih razmerah, denimo ob zastojih in delih na cesti, v slabem vremenu ter ob izgubi povezljivosti. Pri razvoju avtomatizirane mobilnosti mora v ospredju ostati tudi človek, zlasti varnost ranljivih udeležencev v prometu. »Naš cilj je varnejša, odpornejša in dostopnejša mobilnost za vse evropske državljane,« je poudaril minister.
Energetski šok je pokazal ranljivost evropskega prometa
Drugi del zasedanja je bil namenjen posledicam energetskega šoka za evropski prometni sektor. Aktualne razmere so po besedah Vrtovca ponovno pokazale, kako tesno so povezani promet, energetska varnost in odpornost gospodarstva.
Slovenija se je na visoke cene dizelskega goriva odzvala s ciljno in začasno pomočjo cestnim tovornim in potniškim prevoznikom. Pomoč je vezana na dejansko opravljeno prevozno dejavnost in dodatne stroške goriva, njen namen pa je ohraniti nemoteno izvajanje ključnih prevoznih storitev.
Vrtovec je ob tem opozoril, da posledice visokih cen goriv občutijo tudi širše gospodarstvo in potrošniki, saj se višji stroški prevoza prenašajo po dobavnih verigah in se lahko na koncu odrazijo tudi v višjih cenah dobrin.
Od odziva na krizo k odpornejšemu prometu
Po besedah ministra mora Evropa ob energetskih krizah znati hitro in učinkovito ukrepati, hkrati pa graditi odpornejši prometni sistem, ki bo bolje pripravljen na prihodnje energetske in gospodarske izzive.
Pri tem imajo pomembno vlogo nadaljnje naložbe v železniški in javni potniški promet, razvoj alternativnih goriv ter sodobna in odporna prometna infrastruktura. Vrtovec je poudaril tudi pomen boljšega upravljanja prometnih tokov in zagotavljanja različnih možnosti mobilnosti, ob tem pa mora cestna infrastruktura slediti dejanskim potrebam ljudi in gospodarstva.
»Izkušnja sedanje krize nam daje dvojno lekcijo: na naslednji šok moramo biti bolje pripravljeni, hkrati pa moramo zmanjšati ranljivost, zaradi katere so takšni šoki za gospodarstvo in ljudi tako boleči,« je poudaril Vrtovec.
Slovenija bo na evropski ravni podpirala rešitve, ki povezujejo oba ključna izziva prihodnosti: varno uvajanje novih tehnologij ter krepitev odpornosti evropskega prometnega in energetskega sistema.