Sprejete začasne rešitve za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe

Ukrepi Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (interventni zakon) odgovarjajo na izkušnje iz začetnega obdobja izvajanja sistema dolgotrajne oskrbe (DO). Kot je ob sprejemu zakona poudarila ministrica Mateja Ribič, »je zakon rezultat izkušenj iz prakse in dialoga z izvajalci dolgotrajne oskrbe, vstopnimi točkami na centrih za socialno delo, stroko ter drugimi deležniki. Namenjen je odpravljanju konkretnih težav, ki jih sistem trenutno kaže in pri katerih si uporabniki, zaposleni in izvajalci ne morejo privoščiti dodatnega odlašanja«.

Gre predvsem za prehodne in interventne rešitve, ki bodo omogočile, da se sistem v obdobju do konca leta 2027 učinkoviteje vzpostavi in stabilizira.

Izenačitev plačil in poračun

Pomemben ukrep je začasna izenačitev plačil za stanovalce institucionalnega varstva z uporabniki dolgotrajne oskrbe. Ukrep bo veljal od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe o pravici do DO, če bo ta izdana prej.  

Uvaja se tudi možnost poračuna za nazaj v obliki dobropisa za tiste, ki so bili po 1. decembru 2025 zaradi postopnega uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe in daljših postopkov odločanja postavljeni v manj ugoden položaj.

300 evrov bruto dodatka za zaposlene

Uvaja se začasni dodatek za delo v višini 300 evrov bruto mesečno zaradi vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in pomoči družini na domu. Zaposleni, ki neposredno izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe, osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, bodo upravičeni do dodatka v višini 300 evrov bruto mesečno za polni delovni čas, drugi zaposleni pri teh izvajalcih pa do dodatka v višini 150 evrov bruto mesečno za polni delovni čas. 

Ukrep je hkrati namenjen podpori privlačnosti teh poklicev ter ohranjanju obstoječih kadrov.

Več možnosti za zagotavljanje kadra

Zaradi kadrovskih izzivov se do konca leta 2027 omogoča tudi pogodbeno sodelovanje izvajalcev DO s samostojnimi podjetniki posamezniki, kadar izvajalec potrebnega kadra ne more zagotoviti z zaposlitvijo. Tudi ti izvajalci bodo morali izpolnjevati enake pogoje glede izobrazbe, usposobljenosti in drugih zahtev za izvajanje storitev DO.

Manj administracije, hitrejše prilagajanje storitev

Odpravljamo nekatere obveznosti, ki se v praksi niso izkazale kot koristne za uporabnike, so pa obremenjevale vstopne točke na centrih za socialno delo in izvajalce DO. Ukinja se priprava načrta priporočenih storitev, poenostavljajo se spremembe osebnih načrtov, omogoča se hitrejša obravnava določenih vlog. Preprečuje se tudi izgubo že priznane pravice do DO, kadar osebnega načrta v predpisanem roku ni mogoče skleniti zaradi objektivnih težav na strani izvajalca, na primer kadrovskih omejitev.

Kontinuiteta oskrbe tudi ob spremembi okoliščin

Za uporabnike, ki jim preneha pravica do oskrbovalca družinskega člana, se uvaja hitrejši postopek prehoda na drugo pravico iz sistema DO. Vstopna točka bo lahko ob upoštevanju že ugotovljene kategorije upravičenosti odločbo izdala v osmih dneh, brez ponavljanja celotnega postopka ocenjevanja.

Sistem bo bolj odziven tudi ob pomembnih spremembah zdravstvenega ali funkcionalnega stanja uporabnika. Na podlagi obvestila izvajalca bo lahko vstopna točka postopek ponovne ocene upravičenosti začela po uradni dolžnosti in prednostno. V določenih primerih bo lahko oceno upravičenosti uporabnika pripravil tudi ustrezno usposobljen multidisciplinarni strokovni tim izvajalca DO, pri čemer bo vstopna točka še naprej zagotavljala strokovni in zakonitostni nadzor.

Stabilno financiranje in nemoten prehod

Do konca leta 2027 se podaljšuje tudi prehodni način financiranja storitev DO po obračunskem dnevu DO. S tem se zagotavlja stabilno in predvidljivo financiranje v času, ko še niso izpolnjeni vsi pogoji za prehod na končni model financiranja. V vmesnem času bomo na ministrstvu skupaj z izvajalci in drugimi deležniki dodatno ovrednotili delovanje predvidenega storitvenega modela ter preverili, ali so izpolnjeni vsi pogoji za njegov varen in učinkovit prehod v redno uporabo. 

Podaljšuje se tudi izvajanje e-oskrbe za obstoječe uporabnike storitev e-oskrbe, omogočamo večjo fleksibilnost pri zagotavljanju kadrovskih zmogljivosti izvajalcev in prilagajamo sistem nadomestne oskrbe dejanskim potrebam uporabnikov. S tem zagotavljamo kontinuiteto storitev in preprečujemo morebitne motnje pri izvajanju pravic. 

Interventni ukrepi so »premišljeni, časovno omejeni in ciljno usmerjeni, njihov skupni imenovalec pa so boljša dostopnost pravic, večja pravičnost za uporabnike, boljši pogoji za zaposlene ter ustvarjanje podlag za dolgoročno in sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe«, je še izpostavila ministrica.