Državni sekretar Denis Zobarič na srečanju Berlinskega procesa v Podgorici

Srečanja Berlinskega procesa na področju notranjih zadev potekajo od leta 2018. Namenjena so krepitvi sodelovanja med državami Evropske unije in Zahodnega Balkana ter podpori reformam in napredku držav regije na poti približevanja Evropski uniji.

Skupni boj proti organiziranemu kriminalu in tesnejše policijsko sodelovanje

V okviru prvega panela z naslovom »Krepitev odpornosti proti organizirani kriminaliteti« je državni sekretar izpostavil, da je Zahodni Balkan zaradi svoje strateške lege izjemno izpostavljen delovanju transnacionalnih kriminalnih združb, ki postajajo vse bolj prilagodljive in povezane.

Ker Slovenija kot eno največjih groženj prepoznava ravno kriminalne skupine z območja Zahodnega Balkana, je državni sekretar Zobarič poudaril pomen pravočasne izmenjave informacij in tesnih operativnih povezav med policijami: »Boj proti organiziranemu kriminalu mora biti naša skupna prednostna naloga. Pravočasna izmenjava informacij, operativno sodelovanje in proaktiven pristop policij so ključni za uspešen boj proti kriminalnim združbam, ki vse pogosteje uporabljajo nasilje in ogrožajo življenja ljudi ter policistov,« je opozoril Zobarič.

Ob tem je poudaril pomen sodelovanja prek programa EMPACT (stran v angleščini), podpore agencij EU (zlasti Europola) ter vlogo javno-zasebnih partnerstev, kot je Evropsko zavezništvo pristanišč. Kot primer dobre prakse je navedel okrepljeno sodelovanje med slovensko policijo in Luko Koper pri preprečevanju delovanja organiziranega kriminala.

Vsi sodelujoči so v razpravi izpostavili pomen Europola kot osrednje agencije za pomoč državam v boju proti organizirani kriminaliteti. Prav tako so izpostavili pomen pravočasne izmenjave informacij in osebnega stika med preiskovalci ter nujnost zaplembe denarja, ki izhaja iz kriminalnih dejanj.

Učinkovito vračanje migrantov in partnerstva pri upravljanju meja

Drugi panel je bil namenjen temi »Krepitev zmogljivosti in partnerstev pri upravljanju meja in boju proti nezakonitim migracijam«, kjer je bila osrednja pozornost namenjena učinkovitemu vračanju ter sodelovanju z državami Zahodnega Balkana.

Državni sekretar je izpostavil velik potencial partnerjev v regiji, predvsem zaradi njihovih stikov v državah izvora, tretjih državah in obstoječih sporazumih o vračanju: »Učinkovito vračanje je eden temeljnih vidikov verodostojne migracijske politike. Partnerji Zahodnega Balkana imajo na tem področju velik potencial, zato moramo prisluhniti njihovim konkretnim predlogom ter okrepiti sodelovanje pri vračanju in ponovnem sprejemu,« je izpostavil državni sekretar.

Pomemben mehanizem pri tem predstavlja Western Balkans Return Mechanism (WBRM), ki krepi sodelovanje držav v regiji pri vračanju oseb v države izvora, prispeva h krepitvi institucionalnih zmogljivosti ter izboljšuje dostop migrantov do informacij in pomoči. Slovenija si prizadeva tudi za krepitev vloge Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) zlasti na področju vračanja in ponovnega sprejema ter usklajene vizumske politike.
Vse to predstavlja pomemben del celovitega pristopa k upravljanju migracijskih tokov in preprečevanju zlorab vizumskih režimov.

Sodelujoči so soglašali, da je bil v preteklih letih dosežen velik napredek pri nadzoru meja in čezmejnem sodelovanju med državami v regiji. Zaradi boljšega nadzora je pritisk nezakonitih prehodov meje manjši, hkrati pa se povečuje tihotapljenje migrantov, kar bo v prihodnje zahtevalo več pozornosti in skupen regionalni odziv. Pri reševanju problematike nezakonitih migracijskih tokov na Zahodnem Balkanu je zato pomembno nadaljnje sodelovanje držav regije in partnerjev Berlinskega procesa, ki se mora osredotočiti tudi na države izvora in tranzita zunaj Zahodnega Balkana.

Skupne zaveze za varnejšo regijo

Udeleženci srečanja so ob zaključku potrdili skupne zaveze za krepitev regionalnega in mednarodnega sodelovanja pri soočanju z organiziranim kriminalom in nedovoljenimi migracijami. Ki temeljijo na izmenjave informacij, tesnejšem sodelovanju organov pregona, usklajevanju vizumskih politik s standardi EU ter učinkovitega upravljanja meja ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic.