Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Minister Cigler Kralj na Notranjskem: »Pridelava hrane in varovanje okolja se dopolnjujeta«

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je danes obiskal kmetijo Gerbec v Lipsenju in se seznanil z izzivi kmetovanja na območju Cerkniškega jezera, kjer na uspešnost kmetijske dejavnosti pomembno vplivajo zahtevne pedoklimatske razmere, nizka rodovitnost tal in specifičen socialno-ekonomski položaj številnih kmetij.
Osebe stojijo in si ogledujejo okolje.

Minister Janez Cigler Kralj. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo.

1 / 3

Minister Janez Cigler Kralj je območje Cerkniškega jezera obiskal skupaj s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Inšpektorata za kmetijstvo ter Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Med izzivi kmetovanja na območju Cerkniškega jezera so zmanjševanje produktivnosti kmetij, slabšanje rodovitnosti tal in zmanjševanje proizvodnega potenciala zaradi pritiskov na živinorejo in omejitev pri gnojenju ter oranju zemljišč. Kmetje so izpostavili predvsem zakonodajna vprašanja in določitev območij OOTT (okoljsko občutljivo trajno travinje), mokrišč ter vodovarstvenih območij. Slednja po njihovem mnenju ponekod vključujejo tudi najboljša kmetijska zemljišča ter s tem omejujejo razvojne možnosti kmetijstva na območju.

Minister je izpostavil, da so kmetje tisti, ki ohranjajo kulturno krajino in način življenja na podeželju ter si prizadevajo za prenos kmetijske dejavnosti na mlajše generacije. V preteklih desetletjih država kmetom pogosto ni bila v veliko podporo, saj so se kopičile različne omejitve, prepovedi in varstveni režimi, ki so umetno ustvarjali vtis nasprotja med kmetovanjem in naravovarstvom. Minister Cigler Kralj je poudaril: »Dilema ni, ali se bomo kot družba in kot država morali odločiti, ali bomo pridelovali hrano in krmo ali pa ohranjali naravo. Tu dejansko ni konflikta – oboje je mogoče. Sprejemanje predpisov in omejitev bo treba prednostno usmeriti v pridelavo hrane, obdelovanje tal in pridelovanje krme«. Ob tem je opozoril, da Slovenija na številnih področjih ni samooskrbna, kar dodatno krepi potrebo po obdelanem in vitalnem podeželju.

Dodal je, da so kmetje ključni pri ohranjanju krajine: »Naravno pestrost in kulturno krajino imamo ravno zaradi kmeta. Zato bomo šli z ukrepi v smer zdravega razuma in podpore kmetijstvu, kmetovanju in kmetu. Ne bo šlo čez noč, ampak bomo vztrajali. Če tega ne bomo naredili, se mlade generacije ne bodo odločile ostati tukaj – odšle bodo v mesta. Tega pa si ne želimo.«

Minister se je s kmeti pogovarjal tudi o lastniški strukturi in razdrobljenosti kmetijskih zemljišč. Posebno pozornost so sogovorniki namenili tudi posledicam letošnje suše. Predstavili so vpliv dolgotrajnega pomanjkanja padavin na pridelavo krme, rast rastlin in ekonomsko stabilnost kmetijskih gospodarstev ter poudarili potrebo po iskanju dolgoročnih rešitev za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam.