Vlada sprejela predlog interventnega zakona za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe

Interventni zakon prinaša vrsto začasnih ukrepov za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (DO), manj administrativnih obremenitev ter večjo prožnost pri zagotavljanju storitev uporabnikom. Ukrepi odgovarjajo na izkušnje iz začetnega obdobja izvajanja sistema in bodo praviloma veljali do 31. decembra 2027. V ospredju ostaja uporabnik: njegove dejanske potrebe, kontinuiteta oskrbe, pravna varnost, dostopnost storitev in socialna varnost.

Predlagane spremembe ne posegajo v temeljni obseg priznanih pravic do dolgotrajne oskrbe. Gre predvsem za prehodne in interventne rešitve, ki bodo omogočile, da se sistem v obdobju do konca leta 2027 učinkoviteje vzpostavi in stabilizira.

Izenačitev plačil in poračun

Pomemben ukrep je začasna izenačitev plačila za določene oskrbovance institucionalnega varstva z načinom plačila, ki velja za uporabnike DO v instituciji. Ukrep bo veljal od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe o pravici do DO, če bo ta izdana prej.

Za upravičene oskrbovance je predviden tudi enkratni poračun za obdobje od vključitve v institucionalno varstvo do 30. septembra 2026. Namen ukrepov je odpraviti finančne razlike, nastale zaradi postopnega uvajanja sistema, ter zagotoviti enako obravnavo oseb v primerljivem položaju.

300 evrov bruto dodatka za zaposlene

Za zaposlene v sistemu DO in pri pomoči družini na domu se uvaja začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno. Do njega bodo upravičeni izvajalci storitev DO in pomoči družini na domu, koordinatorji DO ter drugi zaposleni, ki opravljajo podporne naloge, povezane z DO.

Dodatek bo veljal od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027. Namenjen je podpori zaposlenim, zadržanju usposobljenih kadrov in zagotavljanju zadostnih kadrovskih zmogljivosti v obdobju vzpostavljanja sistema.

Več možnosti za zagotavljanje kadra

Zaradi kadrovskih izzivov se do konca leta 2027 omogoča tudi pogodbeno sodelovanje izvajalcev DO s samostojnimi podjetniki posamezniki, kadar izvajalec potrebnega kadra ne more zagotoviti z zaposlitvijo. Pri tem se standardi ne znižujejo. Tudi ti izvajalci bodo morali izpolnjevati enake pogoje glede izobrazbe, usposobljenosti in drugih zahtev za izvajanje storitev DO.

Manj administracije, hitrejše prilagajanje storitev

Predlog poenostavlja postopke pri uveljavljanju pravic do DO. Odpravlja se obveznost priprave načrta priporočenih storitev, saj se konkretne storitve in njihov način izvajanja določijo z osebnim načrtom, ki upošteva aktualne potrebe in okoliščine uporabnika.

Omogočeno bo tudi bolj prožno prilagajanje nabora in pogostosti storitev znotraj iste kategorije upravičenosti brez sklepanja aneksa k osebnemu načrtu. Spremembe se bodo ustrezno evidentirale, uporabnik pa bo lahko hitreje prejel storitve, ki jih v danem trenutku potrebuje.

Predlog hkrati preprečuje izgubo že priznane pravice do DO, kadar osebnega načrta v predpisanem roku ni mogoče skleniti zaradi objektivnih težav na strani izvajalca, na primer kadrovskih omejitev.

Kontinuiteta oskrbe tudi ob spremembi okoliščin

Za uporabnike, ki jim preneha pravica do oskrbovalca družinskega člana, se uvaja hitrejši postopek prehoda na drugo pravico iz sistema DO. Vstopna točka bo lahko ob upoštevanju že ugotovljene kategorije upravičenosti odločbo izdala v osmih dneh, brez ponavljanja celotnega postopka ocenjevanja.

Sistem bo bolj odziven tudi ob pomembnih spremembah zdravstvenega ali funkcionalnega stanja uporabnika. Na podlagi obvestila izvajalca bo lahko vstopna točka postopek ponovne ocene upravičenosti začela po uradni dolžnosti in prednostno. V določenih primerih bo lahko oceno upravičenosti uporabnika pripravil tudi ustrezno usposobljen multidisciplinarni strokovni tim izvajalca DO, pri čemer bo vstopna točka še naprej zagotavljala strokovni in zakonitostni nadzor.

Stabilno financiranje in nemoten prehod

Do konca leta 2027 se podaljšuje tudi prehodni način financiranja storitev DO po obračunskem dnevu DO. S tem se zagotavlja stabilno in predvidljivo financiranje v času, ko še niso izpolnjeni vsi pogoji za prehod na končni model financiranja.

Predlog zagotavlja tudi nadaljevanje e-oskrbe za uporabnike, ki jo že prejemajo v okviru dosedanjega sistema, do vzpostavitve pogojev za prehod na ureditev po Zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Predlagani interventni ukrepi tako predstavljajo prilagoditev sistema izkušnjam iz prakse: manj nepotrebnih postopkov, večja odzivnost, učinkovitejša uporaba kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti ter predvsem večja varnost in kontinuiteta za uporabnike dolgotrajne oskrbe.

Zakon je zaradi potrebe po čimprejšnji uporabi ukrepov predlagan v obravnavo po nujnem postopku.