Nova Vlada obrača trend: odločno za hitrejše črpanje evropskih sredstev in razvoj vseh regij

Ministrica je v nagovoru poudarila, da razvojno močne občine predstavljajo temelj razvojno močne države ter da mora sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi temeljiti na partnerstvu – od načrtovanja razvojnih politik do njihovega izvajanja. Med ključnimi prednostnimi nalogami ministrstva je izpostavila pospešitev črpanja evropskih sredstev, kakovostno pripravo Slovenije na novo programsko obdobje Evropske unije po letu 2028 ter krepitev regionalnega razvoja in decentralizacijo države.

V nagovoru je spomnila, da je bila Slovenija ob koncu prejšnjega mandata vzoren primer izvajanja Programa evropske kohezijske politike. Uvrščena je bila kar na 4. mesto med vsemi državami članicami. »Samo štiri leta kasneje so podatki porazni. Konec letošnjega marca je bila Slovenija na 19. mestu glede na dodeljena sredstva in na 25. mestu glede na izplačana sredstva med vsemi državami članicami. Torej tretji najslabši med vsemi! Teče šesto leto finančne perspektive 2021-2027, mi pa smo počrpali le 550 milijonov evrov, v naslednjih treh letih nam tako ostane še več kot 2,5 milijarde evropskih sredstev,« je bila jasna ministrica in dodala, da zaradi slabega načrtovanja in izvajanja prejšnje Vlade ob prevzemu mandata obstajala tudi realna nevarnost, da del sredstev evropske kohezijske politike trajno izgubimo.

Dr. Kirbiš Rojs je nadaljevala, da aktualno Vlado zato čaka izjemno veliko dela in to v času, ko mora intenzivno pristopiti k programiranju novega programskega obdobja. »Pogajanja za večletni finančni okvir 2028–2034 so se začela julija 2025, sprejem evropskega proračunskega okvira in ustreznih pravnih podlag pa je predviden najpozneje do sredine leta 2027. Po trenutnih podatkih bo slovenska ovojnica obsegala 5 do 6 milijard evrov za izvajanje kohezijske politike, kmetijske politike in drugih programov Evropske unije. V istem obdobju bo Slovenija v evropski proračun prispevala med 8 in 9 milijard evrov,« je še povedala in dodala, da če želi Slovenija ostati neto prejemnica evropskih sredstev, ne bo dovolj zgolj učinkovito črpanje nacionalne ovojnice, temveč bo morala bistveno povečati uspešnost prijav na centralizirane evropske programe, kot so Evropski sklad za konkurenčnost, Horizon Europe, Erasmus+ in drugi neposredni razpisi Evropske komisije.

Posebno pozornost je ministrica namenila tudi zmanjševanju administrativnih bremen, poenostavljanju postopkov in podpori manjšim občinam, ki se pogosto srečujejo z omejenimi kadrovskimi zmogljivostmi. Cilj je zagotoviti, da velikost občine ne bo odločala o njenih razvojnih možnostih.

Državni sekretar Ivan Meglič je v nadaljevanju sodeloval na okrogli mizi, namenjeni programiranju nove finančne perspektive 2028–2034. Razprava je bila osredotočena na prihodnje razvojne prioritete, vključevanje lokalnih skupnosti v pripravo programskih dokumentov ter vlogo občin in regij pri oblikovanju razvojnih politik.

Razvojni dnevi občin so osrednji letni strokovni dogodek Skupnosti občin Slovenije, namenjen predstavnikom lokalnih skupnosti. Letošnji program v ospredje postavlja prihodnjo finančno perspektivo, regionalni in gospodarski razvoj ter krepitev partnerstva med državo in občinami.