Slovenija si prizadeva za uravnotežen evropski proračun, ki bo odgovoril na skupne izzive

Po srečanju je predsednik vlade poudaril, da Slovenija v pogajanjih zagovarja uravnotežen evropski proračun, ki bo upošteval interese držav članic, hkrati pa Evropski uniji omogočil učinkovit odgovor na nove gospodarske, varnostne in geopolitične izzive.

»V našem interesu je, da je Slovenija pravično in uravnoteženo prisotna na vseh ključnih področjih – pri kohezijski politiki, skupni kmetijski politiki, inovacijah in drugih evropskih programih,« je dejal predsednik vlade. Ob tem je poudaril, da Slovenija svojih interesov ne vidi ločeno od skupnih evropskih ciljev. »Evropska unija je nastala prav zato, da se tisto, kar je mogoče bolje, učinkoviteje ali sploh mogoče rešiti skupaj, rešuje na evropski ravni.«

Slovenija zato v pogajanjih zagovarja finančni okvir, ki bo poleg izpolnjevanja že prevzetih obveznosti zagotovil dovolj sredstev za nove evropske prioritete. Med njimi so konkurenčnost, inovacije, raziskave in razvoj, industrijska transformacija ter energetska, gospodarska, obrambna in strateška varnost.

Posebnega pomena za Slovenijo ostajajo kohezijska politika ter evropski programi za znanost, raziskave in inovacije. Z zmanjševanjem razvojnih razlik med državami članicami lahko Evropska unija bolje izkoristi svoj gospodarski, raziskovalni in inovacijski potencial ter okrepi svojo konkurenčnost v svetu.

Predsednik vlade je med strateškimi prioritetami izpostavil tudi širitev Evropske unije, ki je ob vojni v Ukrajini in spremenjenih geopolitičnih razmerah dobila dodaten pomen. »Gre za uresničevanje temeljnega cilja, zaradi katerega je Evropska unija sploh začela nastajati: da celotna Evropa živi v miru, varnosti in povezanosti ter da je evropski kontinent združen.«

Glede nadaljnjega poteka pogajanj je predsednik vlade izrazil optimizem. Po njegovih besedah bi lahko že oktobra prišlo do dogovora o ključnih elementih večletnega finančnega okvira, glede na dosedanji potek pogajanj pa Slovenija pričakuje, da bi bilo mogoče celovit dogovor doseči do konca letošnjega leta. »To bi bil pomemben dosežek in dobra popotnica za Evropsko unijo,« je poudaril.

Slovenija bo tudi v nadaljevanju pogajanj dejavno sodelovala pri iskanju kompromisa, ki bo sprejemljiv za vse države članice in bo Evropski uniji omogočil učinkovito odzivanje na prihodnje izzive.

»Na koncu je ključno, da dosežemo dogovor, ki bo temeljil na širokem soglasju in s katerim se bomo lahko vsi strinjali. Hkrati pa moramo zagotoviti ustrezno financiranje vseh skupnih evropskih prioritet ter ustvariti pogoje za odzivno in uspešno prihodnost Evropske unije in vsake posamezne države članice,« je sklenil predsednik vlade.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je posebej izpostavil izkušnje predsednika vlade Janeza Janše in njegov prispevek k skupnim evropskim prizadevanjem. »Ste eden najbolj izkušenih predsednikov vlad. To je za vas velika odgovornost, zato računamo na vašo modrost in izkušnje, da skupaj napredujemo v naši Evropski uniji,« je dejal Costa.