Na Blejskem strateškem forumu tudi o uspešnih turističnih destinacijah

Turistični panel z naslovom Ko destinacije odrastejo: Strateške izbire zrelih destinacij je organizirala Slovenska turistična organizacija (STO) v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ). Razprava je potekala v okviru letošnje krovne teme Blejskega strateškega foruma Moč soustvarjanja prihodnosti (angleško The Power to Shape the Future), ki poudarja, da prihodnost ni zgolj nekaj, kar pričakujemo, temveč nekaj, kar s premišljenimi odločitvami dejavno oblikujemo.

Udeležence panela sta uvodoma nagovorila mag. Leon Korošec, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo delo in šport (MGDŠ) in mag. Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO).

Mag. Leon Korošec, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je izpostavil: »Slovenski turizem želimo razvijati v smeri višje dodane vrednosti, kakovosti in odpornosti. Rast prihodov in prenočitev ostaja pomembna, ne more pa biti edino merilo uspešnosti. Naš cilj je turizem, ki ustvarja večjo vrednost za gospodarstvo in lokalne skupnosti, zagotavlja kakovostna in privlačna delovna mesta ter ohranja naravne in družbene temelje naše turistične ponudbe. Slovenija je z dolgoletno zavezanostjo trajnostnemu turizmu dokazala, da konkurenčnost in trajnost nista nasprotujoča si cilja, temveč dve plati iste razvojne usmeritve. Želimo si obiskovalcev, ki v Sloveniji ostanejo dlje, odkrivajo različne destinacije in našo deželo doživljajo v vseh letnih časih. Tako ustvarjamo pogoje za bolj uravnotežen razvoj turizma in več koristi za lokalna gospodarstva. Ob tem mora pomembno merilo uspešnosti ostati kakovost življenja ljudi v turističnih destinacijah. Dober turizem se začne z dobrim prostorom za življenje. Zato je dolgoročno uspešen tisti turizem, ki vzpostavlja ravnotežje med gospodarsko uspešnostjo, zadovoljstvom obiskovalcev, ohranjanjem okolja in kakovostjo življenja prebivalcev.«

Mag. Maja Pak Olaj, direktorica STO, je poudarila, da močno turistično povpraševanje potrjuje privlačnost in konkurenčnost Slovenije, vendar hkrati zahteva vedno bolj premišljeno upravljanje razvoja. Prihodnost turizma zato ne more temeljiti zgolj na povečevanju števila obiskovalcev, temveč na ustvarjanju večje vrednosti, razpršitvi obiska skozi vse leto in širši krog destinacij ter na ohranjanju kakovosti prostora in izkušnje.

»Slovenija beleži močno turistično povpraševanje, vendar se njegov obseg in učinki med destinacijami pomembno razlikujejo. Nekatera območja imajo še razvojni prostor in potencial za večji obisk, medtem ko so najbolj obiskane destinacije v posameznih obdobjih že izraziteje obremenjene. Zrelost destinacije se kaže prav v tem, da zna razvoj prilagajati lastnim razmeram, priložnostim in omejitvam, ne pa slediti enotnemu modelu rasti. To pomeni, da znamo prepoznati, kje je smiselno dodatno spodbujati razvoj ponudbe in povpraševanja, kje je treba obisk bolje razporediti v času in prostoru ter kje so zaradi omejitev infrastrukture, prostora ali kakovosti življenja potrebni bolj premišljeni upravljavski ukrepi. Prihodnost slovenskega turizma vidimo v ustvarjanju višje dodane vrednosti, večji kakovosti ponudbe, odločanju na podlagi podatkov ter odgovornem upravljanju destinacij. Naš cilj ostaja jasen: ohraniti Slovenijo kot zeleno in butično destinacijo ter turistični razvoj usmerjati tako, da ustvarja dolgoročno vrednost za ljudi, gospodarstvo in prostor,« je poudarila Pak Olaj.

Od rasti obiska k upravljanju vrednosti

V turizmu obstaja veliko preverjenih pristopov za spodbujanje rasti destinacij – od povečevanja prepoznavnosti in dostopnosti do razvoja novih produktov in trgov. Bistveno manj je jasnih odgovorov za destinacije, ki vstopijo v fazo zrelosti: turizem v njih ostaja uspešen in pogosto še naprej raste, hkrati pa postajajo vse izrazitejše omejitve prostora, infrastrukture, delovne sile in družbene sprejemljivosti.

Sodelujoči na turističnem panelu so zato razpravljali o tem, kako naj zrele destinacije preidejo od spodbujanja obsega k aktivnemu upravljanju razvoja, obiskovalcev in ustvarjene vrednosti. V ospredju so bila vprašanja nosilnih zmogljivosti, prostorske in časovne razpršitve turističnih tokov, podatkovno podprtega odločanja, vključevanja lokalnih skupnosti ter usklajevanja interesov destinacij, prebivalcev in turističnega gospodarstva.

Celotna novica s poudarki razprave turističnega panela je objavljena na spletni strani STO.

Predstavitev prve ocene letošnje poletne turistične sezone

Pred turističnim panelom je STO pripravila tudi novinarsko konferenco s predstavitvijo prve ocene letošnje poletne turistične sezone. Slovenija je julija in avgusta po trenutno razpoložljivih podatkih Statističnega urada RS (SURS) zabeležila 2,2 milijona prihodov turistov in 6,3 milijona prenočitev. V primerjavi z lanskim poletjem se je tako število prihodov kot tudi prenočitev povečalo za približno 7 odstotkov.

Rezultati potrjujejo visoko privlačnost Slovenije, hkrati pa dodatno izpostavljajo pomen kakovostnega upravljanja turističnih tokov, prostorske in časovne razpršitve obiska ter ustvarjanja večje vrednosti za gospodarstvo, lokalne skupnosti in okolje.

Celotna novica s poudarki z novinarske konference je objavljena na spletni strani STO.

Bled ponovno med najboljšimi turističnimi vasmi sveta

Ob robu turističnega panela je bila Občina Bled ponovno izbrana med Najboljše turistične vasi sveta v okviru prestižne globalne pobude (angleško Best Tourism Villages by UN Tourism), ki jo podeljuje Organizacija Združenih narodov za turizem (angleško UN Tourism). Priznanje potrjuje celovit in trajnosten pristop občine k razvoju podeželskega turizma ter uvršča Bled ob bok vodilnim trajnostnim destinacijam na svetu.