Ministrstvo nadaljuje z vlaganji v kmetijska zavarovanja in ukrepe v boju proti podnebnim spremembam

S sofinanciranjem kmetijskih zavarovanj želi ministrstvo spodbuditi več kmetov k pravočasnemu zavarovanju pridelave. V zaostrenih vremenskih razmerah imajo kmetijska zavarovanja pomembno vlogo pri blaženju posledic podnebnih tveganj, saj kmetom omogočajo hitrejše okrevanje po naravnih nesrečah, zmanjšujejo finančno negotovost in krepijo odpornost celotnega kmetijskega sektorja.

Prvi odzivi kažejo, da je višje sofinanciranje pomembno prispevalo k ohranitvi obstoječih zavarovanj in spodbudilo sklepanje novih, zlasti pri pridelovalcih, ki so bili doslej zaradi stroškov pri odločitvi za zavarovanje bolj zadržani.

Podatki kažejo, da se zavarovanost v slovenskem kmetijstvu postopoma izboljšuje, vendar ostajata nezavarovani še približno dve tretjini kmetijskih zemljišč. Glede na vse pogostejše vremenske ujme in naraščajoča podnebna tveganja moramo zavarovanje razumeti kot enega ključnih ukrepov za dolgoročno odpornost slovenskega kmetijstva.

Mojca Erjavec,
državna sekretarka

Pozitiven trend je najizrazitejši v regijah, kjer so kmetje v zadnjih letih večkrat utrpeli škodo zaradi pozebe, toče, suše ali močnih padavin. Pri poljščinah, kot so pšenica, koruza in oljna repica, zavarovani obseg že presega 80.000 hektarjev, posebej pa narašča zanimanje za zavarovanje pred točo. V sadjarstvu in vinogradništvu je veliko zanimanje za zavarovanje pred spomladansko pozebo, saj so bile posledice teh dogodkov v zadnjih letih izjemno hude.

Največji delež zavarovanih površin še naprej beležijo intenzivne kmetijske panoge: hmelj je bil v letih 2024 in 2025 zavarovan skoraj 90-odstotno, sledijo žita s 34 odstotki, intenzivni sadovnjaki z okoli 22 odstotki in vinogradi z 21 odstotki zavarovanih površin.

Kljub pozitivnim trendom ostaja zavarovanost nekaterih panog prenizka. Poseben izziv predstavlja travinje, kjer je zavarovanih manj kot pet odstotkov površin, čeprav travniki predstavljajo več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Razlogi so predvsem nižja vrednost pridelka na hektar in finančne omejitve manjših kmetijskih gospodarstev.

Sredstva za izvajanje ukrepa se zagotavljajo v državnem proračunu, izplačila pa potekajo skladno z veljavno uredbo in predvidenimi časovnimi okviri.

Pomembno je poudariti, da imajo zavarovana kmetijska gospodarstva prednost pri obravnavi posledic naravnih nesreč. Če je škoda nastala zaradi tveganja, ki ga je mogoče zavarovati, se državna pomoč nezavarovanim kmetijam zmanjša za 50 odstotkov. Zavarovana gospodarstva tega zmanjšanja nimajo, poleg tega pa že prejmejo 70‑odstotno subvencijo za zavarovalno premijo.

Tudi na ravni Evropske unije se krepi usmeritev od naknadnega odpravljanja posledic naravnih nesreč k sistemskemu obvladovanju tveganj. Evropska komisija spodbuja povezovanje preventivnih ukrepov, subvencioniranih zavarovalnih produktov in kriznih mehanizmov, s čimer želi okrepiti odpornost evropskega kmetijstva na podnebne spremembe, ki postajajo eden ključnih izzivov sodobnega kmetijstva. Naraščajoče temperature, pogostejši vremenski ekstremi in večja nepredvidljivost neposredno vplivajo na stabilnost pridelave in ogrožajo prehransko varnost.

V prihodnje ostaja cilj ministrstva ohranitev sofinanciranja premij in krepitev naložb v preventivne ukrepe, kot so protitočne mreže, oroševalni sistemi proti pozebi in namakanje. Na ravni Evropske unije se vse bolj uveljavlja pristop sistemskega obvladovanja tveganj, ki združuje preventivo, zavarovanja in krizne mehanizme.

Kmetje uveljavljajo sofinanciranje zavarovalne premije neposredno ob sklenitvi zavarovalne pogodbe pri zavarovalnici, kar pomeni, da jim ni treba sami vlagati vlog na ministrstvo. Celoten postopek poteka avtomatizirano prek zavarovalnic, ki delujejo kot posredniki med kmetom in držav Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe se znesek plačila zavarovalne premije zniža za sofinancirani del. Zavarovalnica na podlagi pooblastila, ki ga kmet predloži ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, v njegovem imenu vloži zahtevek za povračilo sofinanciranega dela premije.