V boju proti organizirani kriminaliteti nujen odločen in koordiniran odziv držav članic

V okviru razprave o boju proti organizirani kriminaliteti so se udeleženci strinjali, da je na tem področju nujen odločen in koordiniran odziv držav članic, ki vključuje sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zasebnimi subjekti in različnimi inštitucijami po vsej EU. Državni sekretar je poudaril, da slovenska policija zaznava, da postaja delovanje organiziranega kriminala vse bolj prilagodljivo, čezmejno in povezano v širši kriminalni ekosistem. »Takšno stanje zahteva, da tudi policije delujejo bolj fleksibilno in v tesni povezavi s partnerji tako v EU kot globalno, pri čemer pa imamo manjše države članice omejene priložnosti in zmogljivosti za razvoj dvostranskih pristopov. Zato podpiramo skupen strateški pristop EU, ki se je na primeru sodelovanja z Latinsko Ameriko izkazal kot uspešen model, ki ga velja uporabiti tudi v prihodnje.« Po besedah državnega sekretarja je nujna tudi izmenjava informacij z zasebnimi partnerji, zlasti finančnimi inštitucijami in ponudniki spletnih storitev. »Zato podpiramo nadaljevanje obstoječih javno zasebnih partnerstev, kot je Evropsko zavezništvo pristanišč oziroma Europolovo partnerstvo na področju finančnih informacij, in razvoj podobnih platform z drugimi zasebnimi sektorji. V njihov razvoj naj bo tesno vključen Europol, ki lahko nudi ustrezno strokovno podporo državam članicam pri izmenjavi in analizi prejetih informacij.«

Evropska komisija je 29. januarja 2026 predstavila Sporočilo o strategiji za vizumsko politiko EU. Ta določa okvir za vizumsko politiko, ki bo bolj strateška, spodbujala dolgoročne interese EU, hkrati pa omogočala boljšo pripravljenost na vse večjo mobilnost ter na posledice regionalne nestabilnosti in politične konkurence. »Vizumska politika je pomembno zunanjepolitično in gospodarsko orodje EU, predvsem pa je vizumski sistem prva linija varnostnega preverjanja, ki prispeva k zagotavljanju notranje varnosti EU,« je poudaril državni sekretar in izpostavil velika pričakovanja pri zagonu revidiranega vizumskega informacijskega sistema, ki naj bi izboljšal kakovost in doslednost odločitev o vlogah za izdajo vizumov. Čakata nas še digitalizacija schengenskega vizumskega postopka in uvedba digitalnega vizuma.

Izmenjava informacij s tretjimi državami je eden ključnih elementov učinkovitega preprečevanja in preiskovanja čezmejnega kriminala ter drugih varnostnih groženj. Zaradi vse večje povezanosti kriminalnih združb, hibridnih groženj in nezakonitih migracij je pravočasna, varna in zanesljiva izmenjava podatkov s tesnimi mednarodnimi partnerji bistvenega pomena za zagotavljanje notranje varnosti EU. Pri tem je treba ohraniti visoke standarde varstva osebnih podatkov, spoštovanja temeljnih pravic ter načela vzajemnosti. Slovenija podpira postopno, ciljno usmerjeno in operativno usmerjeno izboljšanje izmenjave podatkov s tretjimi državami, zlasti na področjih preprečevanja in preiskovanja hudih kaznivih dejanj, boja proti terorizmu, varnosti meja in upravljanja migracij. Ministri so se strinjali, da si moramo določiti geografske prioritete, med katere spada Zahodni Balkan, saj države članice trenutno namenjajo vse resurse za čim hitrejšo vzpostavitev interoperabilnosti velikih IT sistemov, ki so temelj vzpostavljanja varnosti v EU.