Preden presodimo, vprašajmo: gozd si zasluži znanje in spoštovanje

Teden gozdov je vsakoletna akcija promocije gozdov in gozdarstva, ki poteka v zadnjem tednu maja, v njem pa se po Sloveniji tradicionalno zvrstijo številne prireditve gozdarskih institucij. Letošnji Teden gozdov poteka pod geslom »Manj zmot, več znanja o gozdu in spoštovanja«, ki sporoča, da ima javnost pomemben vpliv na prihodnost gozdov, vendar naj bo ta vpliv ozaveščen in na podlagi znanja o gozdu.

Osrednji dogodek so na ZGS zasnovali kot povabilo k boljšemu javnemu pogovoru o gozdu: z manj hitrimi sodbami, manj poenostavitvami, več preverjenimi informacijami in več zaupanja v stroko. Na petih postajah so gozdarski strokovnjaki različnih območnih enot ZGS prikazali, da mlad gozd ni praznina, ampak naslednja generacija gozda; da posek ni cilj, ampak le eden od možnih ukrepov; da prost dostop do gozda pomeni tudi odgovornost; da vsak večji posek ni golosek; in da mestni gozd ni park, ki ga zgolj »uredimo« za obiskovalce, temveč živ gozdni ekosistem.

»Razumemo, da določeni posegi v gozdu pri ljudeh vzbudijo vprašanja in tudi skrb. Prav zato smo na ZGS lahko vaša prva točka za pojasnila, saj smo vedno dostopni za odpravljanje morebitnih dvomov. Naloga gozdarja namreč ni samo odločati, ampak tudi razlagati: zakaj je nek ukrep potreben, kaj pomeni za gozd danes in predvsem, kaj pomeni za gozd čez desetletja. Samo aktivno in načrtno gospodarjenje z gozdovi pa ustvarja gozd, kakršnega si želimo v prihodnosti: zdrav in odporen na podnebne spremembe. Gozd si zasluži znanje in spoštovanje. In kadar imamo vprašanja o poseganju v gozd, najprej vprašajmo stroko,« je pojasnil direktor ZGS Gregor Danev.

Posebno pozornost so na dogodku namenili delu gozdarja. Ta v gozdu opazuje, načrtuje, svetuje lastnikom, spremlja bolezni in škodljivce, izbira drevje za nego sestojev, usmerja obnovo po ujmah, sodeluje pri varstvu pred požari, skrbi za strokovno podlago odločitev in javnosti pomaga razumeti dogajanje v gozdu. »Gozdar ne pride v gozd samo z motorno žago. Pride z znanjem, odgovornostjo in načrtom za prihodnost gozda,« je na eni od postaj pojasnila vodja Službe za ukrepe v gozdovih Območne enote ZGS Bled Lucija Odar.

Mag. Alenka Korenjak z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarila, da današnja družba suvereno izraža svoja stališča do gozdov in je na ravnanje z gozdovi vse bolj občutljiva. Zato delo javne gozdarske službe presega okvire strokovnih gozdarskih znanj ter zahteva znanja in kompetence, s katerimi se lahko odziva na potrebe spreminjajočega se okolja in družbe. »Gozdarski strokovnjaki na terenu morajo znati na javnosti razumljiv način razložiti dela, ki se izvajajo v gozdu, njihov cilj in namen. Poleg tega morajo znati z javnostjo primerno komunicirati, jo izobraževati in ozaveščati o pomenu gozdov in gozdarstva. Gozdarskim kolegom čestitam za izjemno pomembno delo, ki ga opravljate,« je povedala.

Izbira lokacije Trije ribniki je bila skrbno premišljena, saj predstavlja prehod med urejenim mestnim parkom, rekreacijskim prostorom in dejanskim mestnim gozdom. »Mestni gozdovi imajo za Maribor izjemen pomen, saj pomembno prispevajo h kakovosti bivanja, rekreaciji in stiku ljudi z naravo. Teden gozdov 2026 odpira pomemben dialog med stroko, lokalno skupnostjo in javnostjo ter spodbuja več spoštovanja do naravnega okolja. Maribor ostaja mesto, ki se zaveda pomena zelenih površin in mestnih gozdov za dobrobit občank in občanov,« je v nagovoru poudaril podžupan Mestne občine Maribor Srečko Vilar.

Prav v mestnih gozdovih je komunikacija z javnostjo ključna, je menila mag. Alenka Korenjak. Ti gozdovi so namreč zaradi svojih vlog za prebivalce mest in večjih naselij izjemnega pomena, česar se po njenem Mestna občina Maribor zelo zaveda, saj je že pred desetletji prve mestne gozdove razglasila za gozdove s posebnim namenom. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije skrbi za tenkočutno izvajanje gozdarskih ukrepov, snuje rekreacijsko in izobraževalno infrastrukturo, jo vzdržuje in s strokovnjaki najrazličnejših strok izvaja programe, s katerimi izobražujejo in ozaveščajo vse generacije obiskovalcev mestnih gozdov.

Kot so poudarili na ZGS, ostajajo javnosti še naprej na voljo za vsa vprašanja o gozdu, posegih, obnovi, gozdnem bontonu, mestnih gozdovih in delu javne gozdarske službe. »Če vas v gozdu kaj zmoti, skrbi ali zanima, vprašajte. Naši gozdarji so vsak dan na terenu, med ljudmi in v gozdu, in so zakladnica znanja. Raje odgovorimo na deset težkih vprašanj, kot da ena napačna predstava o gozdu postane splošno prepričanje,« je dodal vodja Območne enote ZGS Maribor Igor Kopše.