Drugi dan Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja v znamenju akcije in stroke

Izkušnje iz nedavnih gozdnih požarov kot temelj za prihodnjo varnost

Na okrogli mizi z mednarodno udeležbo »Uporaba spoznanj iz nedavnih gozdnih požarov« so sodelovali ključni predstavniki državnih ali deželnih organov sosednjih držav in dežel ter držav regije Zahodnega Balkana: Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, dežele Koroške (Avstrija) in dežele Furlanije - Julijske krajine (Italija). Iz Slovenije so na njej sodelovali predstavniki Gasilske zveze Slovenije, Združenja slovenskih poklicnih gasilcev in Zavoda za gozdove Slovenije.

Okrogla miza je poskušala odgovoriti na vprašanje, kako so pridobljene izkušnje ob nedavnih obsežnih požarih v naravi v sodelujočih državah vplivale na oblikovanje strateških prednostnih nalog in kako so bile prenesene v čezmejno sodelovanje ter naložbene odločitve.

Požari v naravnem okolju so hitro naraščajoče sistemsko tveganje po vsej Evropi. Naraščajoče temperature, dolgotrajna suša in spremembe rabe zemljišč so podaljšali sezono, obseg in geografski doseg velikih požarov, kar povzroča pogostejše požare in večje zahteve za odzivne sisteme.

Evropska unija je v štirih od zadnjih petih let zabeležila nadpovprečno površino, poškodovano zaradi požarov, velikost in intenzivnost gozdnih požarov pa še naraščata. Pričakuje se, da se bodo ekstremni požari do konca stoletja več kot podvojili. Medtem ko je napovedana rast nevarnosti ekstremnih požarov najmočnejša v južni Evropi, gozdni požari vse pogosteje prizadenejo tudi območja, ki v preteklosti niso veljala za regije, nagnjene k požarom, kot so Skandinavija ter srednja, vzhodna in severozahodna Evropa.

Vsak dogodek, še posebno dogodek večjega obsega, prinaša različne ugotovitve, ki zahtevajo različne pristope. Bistveno je zagotavljati celovito obravnavo in vključenost vseh relevantnih deležnikov. Po enem največjih požarov v zgodovini naše države, požaru na Krasu leta 2022, je Slovenija sprejela številne ukrepe. V javnosti je najvidnejši nakup štirih letal Air Tractor, vzpostavitev Vseslovenskega centra za velike požare v naravnem okolju v Sežani in certifikacija modula za gašenje požarov v naravnem okolju z vozili.

Države so spoznale, da jih čaka kar nekaj ključnih izzivov. Zmanjševanje tveganja požarov v naravi je naloga vseh nas v družbi, tako prebivalcev kot različnih sektorjev v državah, zato je pomembno, da se različni deležniki povezujejo in delujejo usklajeno. Potrebujemo enoten pristop in enotno strategijo – priti moramo do točke, ko vsi sektorji zasledujejo isti cilj. Skozi razpravo je bilo ugotovljeno, da zmogljivosti na evropski ravni pripomorejo k pripravljenosti na tovrstne nesreče, saj lahko zagotovijo ključno financiranje – s tem imamo tudi v Sloveniji nekaj izkušenj pri nabavi že omenjenih zmogljivosti. EU prispeva tudi drugače – z usposabljanji in oblikovanjem skupnih zmogljivosti, s katerimi smo lahko skupaj bolje pripravljeni na tovrstne nesreče.

Poleg okrogle mize je Združenje slovenskih poklicnih gasilcev organiziralo še posvet o možnosti uporabe generativne umetne inteligence v gasilstvu – od rutinskih nalog do podpore pri upravljanju intervencij, Gasilska zveza Slovenije pa posvet o pomenu čiščenja osebne zaščitne opreme.

Helikoptersko reševanje in gašenje

Zanimivo je bilo tudi v središču mesta. Poleg dinamičnih predstavitev reševanja z višine Gorske reševalne službe Tolmin in Ajdovščina, reševanja padalca v izvedbi goriške Enote za hitre reševalne intervencije, tehničnega reševanja iz razbitin, ki so ga prikazali gasilci, ter gašenja s pomočjo samovozečega gasilskega vozila, ki ga je predstavila hrvaška Civilna zaščita, so prebivalce Nove Gorice navdušili prikazi delovanja helikopterske posadke Slovenske vojske. Ta je prikazala gašenje s pomočjo vreče za gašenje, skupaj z Gorsko reševalno službo pa tudi prevoz poškodovanca. Razstaviščni prostor so si množično ogledale skupine vrtčevskih in šolskih otrok, popoldne pa številne družine. Tudi drugi dan prireditve je prinesel odlično priložnost za spoznavanje delovanja enot, učenja preventivnega ravnanja in spoznavanja novosti na področju zaščite in reševanja.