Pravico do regresa za letni dopust

Do celotnega letnega dopusta je upravičen delavec, če je pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto. Če pa je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima posledično tudi pravico le do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima prav tako pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust, glede na trajanje delovnega časa, razen če dela krajši delovni čas v posebnih primerih. Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, ima namreč pravico do celotnega regresa za letni dopust, kot če bi delal polni delovni čas. Pravico do celotnega regresa za letni dopust ima tudi delavec, ki dela krajši delovni čas na podlagi 67.a člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) (krajši delovni čas žrtev nasilja v družini) ali 67.b člena ZDR-1 (krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo).Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta, ne pa na njegovo izrabo in je zato delavec upravičen do regresa za letni dopust tudi, če letnega dopusta ne izrabi, ker je na primer dalj časa odsoten z dela zaradi bolezni.

Delodajalec mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

ZDR-1 določa minimum pravic, tako da lahko kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi določata višji znesek regresa za letni dopust, do katerega je upravičen delavec.