Podnebni svet o krizi pri oskrbi s fosilnimi gorivi

Vojna v Iranu je povzročila globalne motnje pri preskrbi z nafto in s tem občutno višanje cen energentov. Trenutni ukrepi države, kot so znižanje trošarin in začasna ukinitev CO₂ dajatev, sicer kratkoročno blažijo vpliv rasti cen na potrošnike, vendar dolgoročno pošiljajo neustrezen signal, saj spodbujajo rabo in povpraševanje po fosilnih gorivih. Nizke cene pa vplivajo tudi na čezmejno povpraševanje, saj vozniki iz sosednjih držav točijo gorivo v RS, kar dodatno povečuje emisije. Ob tem so izpostavili, da država zaradi takšnih ukrepov izgublja javnofinančne prihodke, sredstva pa bi lahko strateško usmerila v pospeševanje razogljičenja preko okrepitve subvencij Eko sklada in Borzena.

»Ponovno smo na začetku krize fosilnih goriv, ki bo verjetno hujša od prejšnje. Od fosilnih goriv se moramo osvoboditi, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb in okrepili družbeno ter gospodarsko odpornost. Dokler lahko, mora Vlada RS prihodke iz davkov na CO₂ in energijo namenjati elektrifikaciji prometa, ogrevanja in, kjer je to mogoče, tudi industrije. Znižanje teh prispevkov bi bila napaka, saj bi s tem ohranjali iluzijo, da se obdobje poceni in obilnih fosilnih goriv nadaljuje.« je na seji izpostavil dr. Jonas Sonnenschein, namestnik predsednika Podnebnega sveta.

Podnebni svet je na seji sprejel Priporočila Podnebnega sveta za blaženje krize pri oskrbi s fosilnimi gorivi, v katerem Vlado RS poziva naj sprejme interventne ukrepe, ki bodo kratkoročno zmanjšali izpostavljenost prebivalcev visokim cenam fosilnih energentov in hkrati pospešili približevanje dolgoročnim podnebnim ciljem. Na področju prometa med drugim predlagajo dodatne subvencije za majhna in cenovno ugodna električna vozila, začasno uvedbo brezplačnega javnega prevoza, omejitev hitrosti na avtocestah ter uvedbo prednostnih pasov za vozila z več potniki. Predlagajo tudi ukinitev subvencij za povečanje letalske povezljivosti ter omejitev službenih letov v javnem sektorju.

Na področju ogrevanja predlagajo bistveno povečanje subvencij za prehod s kurilnega olja na toplotne črpalke. Glede na to, da v Sloveniji še vedno med 80.000 in 100.000 gospodinjstev uporablja kurilno olje, bi takšen ukrep lahko imel pomemben učinek že v naslednjih kurilnih sezonah. Podnebni svet predlaga kot spremljajoča ukrepa še uvedbo socialne tarife za električno energijo ter boljšo komunikacijo obstoječih programov podpore za opustitev ogrevalnih sistemov na fosilna goriva.

Več predlaganih ukrepov je bilo oblikovanih na podlagi podobnih pobud drugih držav in predlogov Mednarodne agencije za energijo. Med drugim je Podnebni svet izpostavil zvišanje subvencij za električna vozila v Italiji, tako v višjih kot nižjih cenovnih razredih, s čimer so občutno povečali prodajo električnih vozil in spodbudili elektrifikacijo. V Avstriji so medtem z uvedbo socialne tarife zagotovili subvencionirano ceno električne energije (do 2900 kWh letno na osebo) za tiste ranljive skupine, ki so že zdaj opravičene plačila prispevka za javno radiotelevizijo. Kriza je lahko tudi priložnosti za uveljavljanje ambicioznih ukrepov po zgledu Pariza v času pandemije, dobro dokazanih pozitivnih učinkih zniževanja hitrosti vožnje na porabo goriva, pretočnost prometa, kakovost zraka in prometno varnost.

Podnebni svet zaključuje, da trenutna kriza ne sme biti obravnavana zgolj kot kratkoročni cenovni šok, temveč kot strateška priložnost za zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. Preusmeritev sredstev iz subvencioniranja fosilnih goriv v pospeševanje elektrifikacije prometa in ogrevanja bi prispevala k večji energetski varnosti, stabilnejšim javnim financam in dolgoročno nižjim emisijam toplogrednih plinov.