Slovenija na zasedanju Sveta EU za okolje v Bruslju

Sprejeli tudi sklepe Sveta o strategiji EU za konkurenčno in trajnostno biogospodarstvo.

Ministri so zasedanje začeli s politično razpravo o predlogu za spremembo uredbe EU glede standardov emisij CO₂ za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, ki predstavlja ključno orodje ukrepov EU za razogljičenje cestnega prometa. Razprava se je osredotočala na potrebne ukrepe za postopen prehod na brezemisijska vozila, zagotavljanje ustreznih prožnosti za podporo industriji ter spodbude za potrošnike.

Državni sekretar Vajgl je podprl predlagane ukrepe za zmanjšanje emisij CO₂ v cestnem prometu ter ob tem poudaril, da je elektrifikacija v cestnem sektorju pomemben vidik doseganja cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Vendar pa morajo biti ukrepi oblikovani na način, ki bo izvedljiv, predvidljiv in pravičen. Avtomobilski sektor je ključni steber gospodarstva EU, zato mora biti prehod na mobilnost z ničelnimi emisijami hkrati zagotavljali konkurenčnost sektorja ter uresničevali okoljske ambicije.

V okviru točk s področja podnebja, so ministri nadaljevali z razpravo o ukrepih za razogljičenje in doseganje podnebnih ciljev po letu 2030. Na ravni EU je bil pred kratkim določen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040, tekom letošnjega leta pa bo Evropska komisija predlagala nove zakonodajne predloge za doseganje tega cilja. Ministri so v razpravi izpostavili pomen predvidljivost za vlagatelje in podjetja, konkurenčnost in inovativnost evropskega gospodarstva, odpornost in energetsko neodvisnost EU, pošten in vključujoč prehod ter zmožnost EU, da izpolni svoje obveznosti iz Pariškega sporazuma.

Državni sekretar Vajgl je ob tem poudaril pomen podpornega okvira, ki bo omogočil učinkovito in pravično uresničitev podnebnega cilja, vključno s pravično razporeditvijo finančnih sredstev ob upoštevanju socialnih in solidarnostnih vidikov. Slovenija podpira sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS) in ga vidi kot ključen instrument za podporo razogljičenju vključenih sektorjev, zlasti prometnega sektorja, pri čemer zagovarja prilagoditev nekaterih vidikov delovanja sheme ETS, zlasti krepitve rezerve za stabilnost trga, v smeri boljšega obvladovanja volatilnosti cen energije.

V razpravi o krepitvi strateškega sodelovanja EU v globalni okoljski diplomaciji so ministri razpravljali o izzivih pri uveljavljanju znanstveno podprtih odločitev v multilateralnih okoljskih procesih ter učinkovitejšem delovanju EU v spremenjenem geopolitičnem okolju. Razpravi ministrov se bo na povabilo ciprskega predsedstva pridružila Izvršna direktorica Programa ZN za okolje (UNEP) Inger Andersen. Slovenija zagovarjala odločitve, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih, ter podpira večjo vlogo okoljskih tem v mednarodnih procesih.

V nadaljevanju so ministri sprejeli Sklepe Sveta o konkurenčnem in trajnostnem biogospodarstvu s katerimi se spodbuja prehod v evropsko gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih bioloških virih ter predvideva njihovo uporabo za hrano, materiale, bio-osnovane kemikalije, industrijske procese in energijo.

Ob robu zasedanja je potekal ministrski zajtrk Skupine za zeleno rast (angleško Green growth group), kjer je potekala razprava o krepitvi podnebnih politik z namenom spodbujanja investicij in inovacij v podporo konkurenčnosti EU gospodarstva.

Dan pred zasedanjem Sveta je potekal Vrh za zeleno rast, na katerem so sodelovali predstavniki vlad, gospodarstva, mednarodnih organizacij in civilne družbe. Državni sekretar Vajgl je kot govorec sodeloval na panelu o mobilizaciji EU financ za uspešen čisti prehod, kjer je poudaril pomen dolgoročnega regulatornega okvirja podnebnih politik za jasnost in predvidljivost, ki jo podjetja potrebujejo za načrtovanje investicij v čisti prehod.