Informativni dan Podnebnega sveta za politične stranke pred volitvami v Državni zbor 2026
Namen dogodka je bil predstavnikom strank posredovati strnjen, znanstveno utemeljen pregled ključnih podnebnih izzivov in posledic podnebnih sprememb za Slovenijo ter jih spodbuditi, da se angažirajo na ravni ukrepanja v okviru javnih politik.
Na dogodku so člani Podnebnega sveta predstavili najnovejša znanstvena dognanja s področij podnebnih sprememb, kakovosti zraka, gozdov, urbanega okolja ter podnebne ekonomije in politike. Predavanja je spremljala odprta razprava s predstavniki političnih strank. Dogodka so se udeležili predstavniki SD, Zelenih Slovenije in Stranke generacij, Vesne in Levice, Gibanja Svobode, Demokratov, Piratske stranke in stranke Mi, Socialisti. Predstavniki političnih strank so v razpravi pokazali veliko zanimanje za vsebine in izrazili zadovoljstvo nad organizacijo dogodka ter predlagali, da Podnebni svet podoben dogodek organizira tudi v Državnem zboru za novo izvoljene poslance.
Predsednik Podnebnega sveta doc. dr. Žiga Zaplotnik je v uvodnem predavanju poudaril, da se Slovenija segreva hitreje od svetovnega povprečja in hitreje od večine Evrope, kar potrjujejo tako instrumentalne meritve kot regionalne podnebne analize. Povprečna letna temperatura v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih izrazito zvišala, podnebni pasovi pa so se pomaknili za približno 400 metrov nadmorske višine. Pomlad v Sloveniji nastopi približno dva tedna prej, jesen pa se zaključi kasneje, kar ima pomembne posledice za naravne ekosisteme, kmetijstvo in upravljanje prostora. Predavanje je predstavilo tudi znanstvene dokaze o človeškem vplivu na podnebne spremembe, med drugim naraščajoče koncentracije CO₂, spremembe izotopskih razmerij ogljika in paleoklimatske podatke iz ledenih vrtin, ki kažejo, da je današnja hitrost naraščanja koncentracije CO₂ bistveno večja kot kadarkoli v zadnjih osemsto tisoč letih.
Predavanje prof. dr. Griše Močnika je osvetlilo povezavo med podnebnimi spremembami in onesnaženostjo zraka. Pojasnjeno je bilo, da imajo aerosoli v ozračju bistveno krajšo življenjsko dobo kot toplogredni plini, vendar pomembno vplivajo na segrevanje ozračja, nastajanje oblakov ter zdravje ljudi. Posebej izpostavljen je bil črni ogljik, ki močno absorbira sončno sevanje in prispeva k segrevanju, hkrati pa je tesno povezan z nezaželenimi učinki na zdravje. Onesnažen zrak je namreč največja globalna okoljska grožnja zdravju. V Sloveniji onesnaženost zraka vsako leto povzroči približno 1.300 prezgodnjih smrti, kar je več kot petnajstkrat več od števila smrtnih žrtev v prometu. Stroški onesnaženega zraka se odražajo tako v zdravstvenem sistemu kot v izgubljeni kakovosti življenja in produktivnosti.
Prof. dr. Hojka Kraigher je v predavanju o vlogi gozdov poudarila, da so gozdovi eden ključnih naravnih ponorov ogljika, hkrati pa so zaradi podnebnih sprememb vse bolj izpostavljeni sušam, vetrolomom, škodljivcem in boleznim. Spremembe temperature in padavinskih vzorcev vplivajo na vitalnost gozdnih ekosistemov in njihovo sposobnost dolgoročne vezave ogljika. Slovenska gozdarska šola, ki je v svetu priznana in temelji na trajnostnem, multifunkcionalnem ter sonaravnem gospodarjenju z gozdovi, v razmerah hitrih podnebnih sprememb zahteva nadaljnji razvoj. Obnavljanje gozda ne more več temeljiti pretežno na naravni obnovi, temveč zahteva prilagojeno, znanstveno podprto gospodarjenje z gozdovi, ki upošteva dolgoročne podnebne projekcije, biotsko raznovrstnost in odpornost gozdov. Gozdovi imajo pomembno vlogo pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Za odporne gozdove v prihodnosti je treba ukrepati takoj, predvsem z obnovo gozdov z genetsko pestrim semenom in sadikami čim večjega števila vrst, primernega izvora glede na prihodnje rastiščne razmere. Podan je bil predlog, da se gozdni reprodukcijski material opredeli kot strateško surovino prihodnosti.
Predavanje dr. Maje Simoneti je predstavilo, da se podnebne spremembe z vidika človeka najintenzivneje izražajo v urbanem okolju, kjer živi tudi več kot polovica prebivalcev Slovenije. Mesta so zaradi prevlade grajenih in tlakovanih površin, goste pozidave in prometa bolj izpostavljena vročinskim valovom ter deževnim in drugim ekstremnim vremenskim dogodkom. Že v obdobju 1980–2023 je Slovenija utrpela eno najvišjih gospodarskih škod zaradi ekstremnih padavin in poplav na prebivalca v EU. Velika vročina junija 2025 je po ocenah angleških raziskovalcev tudi v Sloveniji vsak dan zahtevala nekaj življenj. Posebej so pritiskom podnebja in vročinskih valov izpostavljeni starejši in socialno šibki prebivalci. Pomemben del rešitev predstavljajo dostopne javne stavbe in zelene in ozelenjene površine. Različna priporočila in zgledi dobre prakse mestom priporočajo ambiciozno ozelenjevanje, vključevanje zelene in modro-zelene infrastrukture s pomočjo na naravi temelječih rešitev ter spodbujanje trajnostne mobilnosti, predvsem ustvarjanje dobrih pogojev za hojo in kolesarjenje ter potovanja z javnim prometom. Za povečanje varnosti bivanja in zdravja prebivalcev ter odpornosti mest na podnebne spremembe je kritičnega pomena celovito in vključujoče načrtovanje in upravljanje urbanega okolja in rabe prostora, ki zagotavlja povezano in usklajeno delovanje strokovnih služb in drugih akterjev iz različnih področij.
Dr. Jonas Sonnenschein je v zaključnem predavanju obravnaval ekonomske razsežnosti podnebnih sprememb in podnebne politike. Poudaril je, da je Slovenija nesorazmerno močno prizadeta zaradi podnebnih ekstremov, medtem ko so stroški podnebne politike zaenkrat relativno omejeni. Neukrepanje pa bi imelo dolgoročno bistveno večje negativne učinke na gospodarstvo, javne finance in blaginjo prebivalstva. Nadalje so bili predstavljeni cilji EU in Slovenije glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter vloga podnebnih politik kot gonila tehnoloških in razvojnih priložnosti. Posebej je bila izpostavljena potreba po pravičnem prehodu, saj so stroški in koristi podnebnih politik v družbi porazdeljeni neenakomerno, kar zahteva premišljene socialne in fiskalne ukrepe.
Po zaključku vsake od znanstvenih predstavitev je sledila odprta razprava. Predstavniki političnih strank so imeli priložnost za vprašanja, predstavitev svojih pogledov in predlogov. V razpravi so se prisotni osredotočili na vprašanje povezovanja podnebnih ciljev s socialnimi in gospodarskimi politikami, izzivi izvajanja ukrepov na lokalni in državni ravni ter o vlogi znanosti pri oblikovanju političnih odločitev. Podnebni svet je v razpravi ponovno poudaril pomen odločanja, ki temelji na preverjenih znanstvenih podatkih, ter nujnost doslednega izvajanja sprejetih ciljev in ukrepov.