Zaključek CRP projekta Avtentični produkti višje kakovosti in trajnostna prašičereja

Raziskovalci Kmetijskega inštituta Slovenije in Instituta Jožef Stefan v sodelovanju z Emono Razvojnim centrom za prehrano d. o. o. so pri projektu dosegli vse predvidene cilje:  

• Primerjana je bila kakovost mesa iz konvencionalne in ekološke reje ter razvit pršut iz lokalnih genotipov, vključno s krškopoljskim prašičem.
• Razvita sta bila dva tipa pršuta iz krškopoljskega prašiča in pršuti iz težjih slovenskih prašičev, z analizo vplivov skladiščenja, izvora, teže, krojenja in soljenja.
• Izvedena je bila analiza potrošniških stališč o kakovosti mesa in pršuta ter njihov odnos do različnih sistemov reje.
• Potrjena je bila uporabnost stabilnih izotopov za preverjanje pristnosti mesa, ob pogoju obsežne referenčne baze podatkov.
• Opravljeni sta bili karakterizacija notranjih lastnosti mesa in ocena stabilnih izotopov za razlikovanje mesa iz različnih sistemov reje oz. označb.

Rezultati kažejo, da je kakovost mesa in mesnin odvisna od notranjih dejavnikov, kot so vsebnost maščobe in tekstura, ter zunanjih, kot so poreklo, način reje in oznake kakovosti. Danes meso in proizvodi prašičev izhajajo predvsem iz intenzivnih proizvodnih sistemov, ki jih potrošniki pogosto dojemajo kot manj trajnostne. Sektor se sooča z vedno večjimi družbenimi zahtevami po zdravih, hranljivih in trajnostno pridelanih proizvodih, s poudarkom na lokalnem izvoru. CRP je pokazal, da mora prihodnja paradigma trajnostne prašičereje združevati proizvodno funkcijo z ekosistemskimi storitvami ter razvijati avtentične, visokokakovostne proizvode iz lokalno vzrejenih prašičev, hranjenih z lokalno krmo.

V tem kontekstu je projekt posvetil pozornost kakovosti mesa iz različnih sistemov reje (konvencionalni in ekološki) ter razvoju izdelkov iz lokalnih genotipov (s posebnim poudarkom na avtohtoni pasmi) torej iz domače surovine. Velik poudarek projekta je bil na potrošniških raziskavah in analizi njihovih stališč ter percepcij.

Ključna ugotovitev je bila, da potrošniki ekološko rejo dojemajo bolj pozitivno kot konvencionalno, kljub temu da v notranjih lastnostih mesa ni pomembnejših razlik. To kaže na to, kako velik pomen imajo za potrošnika zunanje lastnosti (poreklo, način reje, oznake kakovosti), medtem ko notranje lastnosti delujejo kot omejitveni faktor, ki lahko vpliva na odločitev za ponovni nakup.

Projekt v vrednosti 440 tisoč evrov so sofinancirali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Jata Emona d. o. o.