Vlada sprejela zakon za podporo konkurenčnosti in razogljičenju elektrointenzivne industrije
Zakon uvaja ciljno in časovno omejeno podporo energetsko intenzivnim podjetjem za blaženje visokih stroškov električne energije ter hkrati določa jasne zaveze k vlaganjem v razogljičenje in prehod na čistejše tehnologije.
Minister Bojan Kumer ob prihodu na sejo vlade | Avtor: Nebojša Tejić/STA
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob sprejemu zakona poudaril pomen ukrepa za energetsko intenzivno industrijo: »Danes smo sprejeli zakon, s katerim odgovarjamo na resne izzive slovenske energetsko intenzivne industrije. Gre za panoge, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, pomemben del izvoza in zagotavljajo tisoče kakovostnih delovnih mest, pogosto v regijah, kjer alternativnih zaposlitev ni.«
Cilj zakona je zagotoviti konkurenčen položaj podjetij, ki so izpostavljena mednarodni trgovini in za katera so stroški električne energije eden ključnih dejavnikov poslovanja. Minister je ob tem izpostavil pomen pravočasnega ukrepanja: »V zaostrenih globalnih gospodarskih razmerah je podpora energetsko intenzivnim podjetjem nujno potrebna, da lahko ohranijo konkurenčnost na svetovnih trgih. Če teh mehanizmov ne zagotovimo, podjetja postavljamo v slabši položaj v primerjavi z njihovimi konkurenti iz drugih držav članic EU.«
Zakon je usklajen z okvirom Evropske komisije za državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji (CISAF) in uvaja obvezne naložbene zaveze upravičencev v razogljičenje v obdobju 2026–2028. Po besedah ministra to ni le gospodarski, temveč tudi razvojni ukrep: »Obravnava energetsko intenzivnih podjetij kot strateškega nacionalnega interesa ni le gospodarska nuja, temveč temeljna predpostavka za uspešno uvajanje čistih naprednih tehnologij, ohranjanje industrijske suverenosti in zagotavljanje socialne kohezije.«
Spodbude bodo časovno omejene na obdobje porabe električne energije v letih 2026–2028 in bodo predvidoma dostopne približno 40 podjetjem iz najbolj energetsko intenzivnih panog, kot so kemična industrija, jeklarstvo in papirna industrija. Zakon določa jasne pogoje upravičenosti, omejitve višine pomoči, nadzorne mehanizme ter sankcije v primeru kršitev, pri čemer morajo upravičenci najmanj polovico prejete pomoči nameniti trajnostnim naložbam.
Sredstva za izvajanje ukrepa bodo zagotovljena izven državnega proračuna, iz sredstev družb v stoodstotni lasti Republike Slovenije, ki imajo v lasti večje proizvodne zmogljivosti električne energije. Ocenjeni obseg sredstev znaša približno 30 milijonov evrov letno.
Vlada bo zakon v obravnavo Državnemu zboru poslala po nujnem zakonodajnem postopku, saj je za njegovo izvajanje potrebna pravočasna odobritev Evropske komisije in zagotovitev podpore podjetjem že za porabo električne energije od 1. januarja 2026.
V okviru regijskega obiska v Primorsko-notranjski regiji se je minister Bojan Kumer udeležil delovnega srečanja na Občini Loška Dolina, obiska Notranjskega regijskega parka ter srečanja z župani in predstavniki gospodarstva v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva v Postojni.