Izjava ministra Bojana Kumra ob izstopu ZDA iz osrednjega globalnega podnebnega okvira

Odločitev Združenih držav Amerike, da se umaknejo iz osrednjega globalnega podnebnega okvira, obžalujem. Ne gre zgolj za vprašanje izpolnjevanja podnebnih zavez, temveč za odnos do mednarodnega sistema, ki je bil vzpostavljen kot odgovor na izzive, ki jih ni mogoče reševati enostransko. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) predstavlja temelj globalnega podnebnega ukrepanja, znanost pa njegovo ključno podlago za razumevanje tveganj in oblikovanje učinkovitih politik. Z umikom se ZDA zavestno postavljajo zunaj mehanizma, ki omogoča usklajevanje interesov, zmanjševanje tveganj in dolgoročno stabilnost.

V tem kontekstu se odpira tudi širše strateško vprašanje prihodnosti multilateralizma. Multilateralni podnebni okvir ni krhek in ni odvisen od posamezne države, ne glede na njeno politično ali gospodarsko težo. Njegova legitimnost izhaja iz širokega soglasja držav, da so podnebne spremembe skupen izziv in da so skupna pravila najbolj racionalen način njegovega upravljanja.

Države in povezave, ki ostajajo zavezane skupnim pravilom, imajo zdaj še večjo odgovornost, da pokažejo, da sodelovanje ni ideološka izbira, temveč praktičen instrument zagotavljanja predvidljivosti, gospodarskega razvoja in varnosti. Za Slovenijo in za Evropsko unijo to pomeni doslednost in dolgoročno razmišljanje. Naša verodostojnost temelji na spoštovanju mednarodnih zavez, na sodelovanju ter na razumevanju, da podnebna politika ni vprašanje trenutnih političnih ciklov, temveč del širšega prizadevanja za urejen in stabilen mednarodni red in varno prihodnost.

Zgodovina nas uči, da se države lahko začasno umaknejo iz skupnih okvirov, ne morejo pa se trajno izogniti medsebojni odvisnosti. Podnebne spremembe ne sledijo političnim mandatom in ne spoštujejo nacionalnih meja. Okvire globalnega podnebnega sodelovanja je zato treba ohranjati in razvijati ne glede na trenutne odločitve posameznih držav. Današnji umiki niso konec multilateralizma, so pa preizkus njegove vzdržljivosti – in odgovornosti vseh, ki v njem vztrajamo. Naša naloga ostaja ohraniti trezno presojo, preudarnost in doslednost.