Podnebni svet o načrtu dela, Socialnem načrtu za podnebje in tveganjih politizacije podnebnih tem
Podnebni svet je poudaril, da bo v skladu z nedavno sprejetim Podnebnim zakonom v letu 2026 okrepil svojo strateško in strokovno-posvetovalno funkcijo. Razprava je izpostavila potrebo po bolj proaktivni vlogi Podnebnega sveta v prihodnjem letu, zlasti ob pričakovanem zaostrovanju podnebno-energetskih tem v javni razpravi. Člani so opozorili tudi na potrebo po dodatnih ukrepih za boj proti podnebnim spremembam in se zavzeli, da bodo spodbujali njihovo sprejetje z bolj usmerjenimi intervencijami. Izpostavili so tudi potrebo po pravočasnem komuniciranju strokovno utemeljenih stališč za izboljšanje kakovosti javne razprave v času vse bolj prisotnih dezinformacij glede podnebnih sprememb.
V razpravi o Socialnem načrtu za podnebje so predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pojasnili, da tudi v letu 2026 ostajajo zagotovljena sredstva za ukrepe, kot so vavčerji za naložbe v energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost za najbolj ranljiva gospodinjstva, prevozi na klic v prometno slabše dostopnih območjih, ter za nadaljevanje energetskih prenov stanovanj, hiš in večstanovanjskih stavb za zmanjšanje energetske revščine. Izkazana je bila tudi potreba po oblikovanju programov za naslavljanje položaja energetsko revnih najemnikov, kar je z vidika izvajanja programa zahtevnejše. Podnebni svet je pri tem izpostavil potrebo po okrepitvi svetovalnih služb, Eko sklada in medresorske koordinacije, zlasti pri prehodu od subvencioniranja kotlov na biomaso, ki so neprimerni za urbana okolja in pogosto pomenijo zgolj zamik emisij onesnaževal za nekaj let, k subvencijam za rešitve z nižjimi emisijami onesnaževal ali brez njih.
V razpravi o ETS2 je bilo poudarjeno, da sta Svet EU in Evropski parlament v okviru dogovora o podnebnem cilju EU za leto 2040 potrdila enoletni zamik ETS2. Pri tem ministrstvo pojasnjuje, da enoletni zamik prve predaje emisijskih kuponov ne vpliva na začetek črpanja sredstev Socialnega sklada za podnebje. Razprava se je dotaknila tudi prihodnje širitve ETS2, predvsem možne vključitve sežigalnic po letu 2030, kar bo predmet vmesnega poročila Evropske komisije.
Podnebni svet je pregledal uresničitev sklepov prejšnjih sej in med drugim opozoril na problem dostopnosti podnebnih podatkov, saj je sedanje stanje nepregledno in razdrobljeno. Glede interventnega zakona o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) in zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje pa svet opozarja na tveganje, da bi časovnice v zakonih omogočile napačno interpretacijo glede letnic za zapiranje TEŠ in premogovnika. Vlado zato poziva k čimbolj jasni opredelitvi časovnic brez dodatnega podaljševanja obratovanja, kar bi povzročilo velike emisije toplogrednih plinov in naknadne izgube javnih sredstev.