Dejstva in pojasnila ministrstva ob prispevku Zorana Kusa »Ko država izgubi kompas« v časniku Večer

Postopek umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor je zahteven in kompleksen postopek, sestavljen iz več stopenj 

Tako lahko v prispevku beremo, da »je vlada julija letos sprožila postopek umeščanja JEK2 v prostor, ki je zadnji korak pred izdajo gradbenega dovoljenja«. Najmanj na kar je potrebno biti pozoren je dejstvo, da je postopek umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor zahteven in kompleksen postopek, sestavljen iz več stopenj, od okoljskega poročila, priprave študije variant, predloga izbora, čezmejne presoje vplivov na okolje in ostalih postopkov, ki nastopajo v sklopu celovite presoje vplivov na okolje. Vsi navedeni koraki nastopijo še pred izdajo gradbenega dovoljenja in zahtevajo ogromno interdisciplinarnega usklajevanja ter delovanje mnogih deležnikov, ki skladno s slovenskim pravnim redom sodelujejo v postopkih umeščanja objektov v prostor. 

Postopek je skladen z veljavnim Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3C)

Ko se avtor sklicuje, da je »v resnici ta preuranjena odločitev vlade (opomba: priprava državnega prostorskega načrta (DPN)) predstavlja prelom z ustavnimi in zakonskimi temelji države«, moramo opozoriti, da je predmetni postopek definiran z Zakonom o urejanju prostora in kot tak skladen s prakso prostorskih ureditev državnega pomena s področja energetske infrastrukture ter v celoti sledi pravnemu redu države. 

Postopek DPN za JEK2 ne pomeni odločitve za jedrski scenarij

Tudi trditev, da sta vlada RSin Državni zbor, »četudi hierarhija pravnega reda v energetski politiki kot prvi korak zahteva pripravo in sprejetje optimalnega energetskega scenarija v zakonodajnem postopku, ta korak nezakonito preskočila in se brez posvetovanja z javnostjo de facto odločila za prevladujoč jedrski scenarij«, ne zdrži resne presoje. Postopek DPN za JEK2 nikakor ne pomeni odločitve za jedrski scenarij, tako kot postopek DPN za velike sončne elektrarne ne pomeni odločitve za sončni scenarij. Pomeni to, da se v skladu z zakonodajo, v skladu z v parlamentu sprejetimi resolucijami in odločitvami, začne postopek. Postopek, ki bo trajal dlje časa, zato ga je nujno voditi vzporedno s postopki za umešanje drugih virov v prostor. Izvedljivost postopka umeščanja v prostor bo predpogoj za sprejem odločitve o izvedbi projekta in še pomembneje tudi scenarija razvoja slovenske energetike.

Vlada in Državni zbor sta sprejela več aktov in resolucij, ki definirajo načrte o energetski prihodnosti

Strinjamo se lahko z avtorjem, ko piše o jasnosti slovenskega pravnega reda ter da so državni prostorski načrti izvedbeni akti, ki se lahko pripravijo šele po sprejetju strateškega ali zakonskega dokumenta v državnem zboru, s katerim se določi in razglasi državni in javni interes. Ne pa tudi s tem, da za projekt JEK2 tak dokument ne obstaja. Prav nasprotno. Vlada in Državni zbor sta sprejela več aktov in resolucij, ki definirajo tako načrte o energetski prihodnosti, kot tudi načrte o miroljubni rabi jedrske energije in so podlaga za izvedbo projekta. Med njimi so Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50), Prostorski red Slovenije, Strategija razvoja Slovenije (SRS 2030), Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2033 (ReJSV24–33), Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« (ReDMRJ), Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32), Resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020– 2030 (ReNPVO20–30), Odlok o strategiji upravljanja naložb države (OdSUND). Še dodatno. Vse navedene resolucije je sprejel Državni zbor, kot najvišje zakonodajno telo v državi in niso »v hierarhiji pravnega reda na najnižji stopnji«, kot napačno trdi avtor.

Začetek postopka DPN tudi ni sprejetje energetskega scenarija, ampak pripravljanje možnih rešitev za različne energetske scenarije

Podrobna pojasnila zahteva tudi trditev, da je »vlada že začela postopke umeščanja JEK2 v prostor brez predhodne zakonodajne odločitve v državnem zboru, torej brez razglasitve državnega in javnega interesa«. Tako Pobuda za DPN kot postopek DPN imata osnovo v Zakonu o urejanju prostora. Za začetek postopka DPN slovenski pravni red ne zahteva zakonodajne odločitve v Državnem zboru. Hkrati začetek postopka DPN tudi ni sprejetje energetskega scenarija, ampak pripravljanje možnih rešitev za različne energetske scenarije.

Postopek umeščanja v prostor izhaja iz Aarhuške konvencije, prenesene v slovensko zakonodajo

Avtor v svojem zapisu zatrjuje, da gre za nezakonito stanje, ko se najprej projekt umesti v prostor, šele nato pa se razpravlja o smiselnosti in potrebi po gradnji. Na tej točki je potrebno poudariti, da se med postopkom umeščanja objekta državnega pomena umestitev preverja z okoljskega, prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Ta postopek je del pravne države in izhaja iz Aarhurške konvencije, ki jo je Slovenija prenesla v svoj pravni red. Konvencija natančno definira postopke umeščanja objektov v prostor preko državnega prostorskega načrta.

Obenem avtor zmotno ugotavlja, da je v postopku DPN izničeno načelo in pravica zgodnje vključitve javnosti za pripravo optimalnega energetskega scenarija, kot to določa Aarhuška konvencija. Najmanj na kar je potrebno opozoriti, da je, kot že omenjeno zgoraj, Aarhurška konvencija prenesena v slovensko zakonodajo in da konvencija ne govori o določanju optimalnega energetskega scenarija, temveč o sodelovanju javnosti pri umeščanju objektov v prostor. Dodatno tudi, da postopek umeščanja v prostor ni samo odločanje »nekaj metrov levo ali desno«, temveč je to kompleksen postopek, ki zadeva državne in lokalne nosilce urejanja prostora, posameznike in organizacije na državni in lokalni ravni, in zadeva kompleksne družbene institucije (vrtce, šole, zdravstvene ustanove), infrastrukturne ureditve (ureditev cest, plinovodov, vodovodov, daljnovodov in podobno), družbene sprejemljivosti (omilitveni ukrepi) in ostale ureditve.

Javnost vključena v postopek DPN in bo vključena tudi v prihodnje

Avtor tudi napačno opisuje delovanje slovenskega in evropskega pravnega reda, ko zapiše: »V javno razpravo za pripravo energetskih scenarijev in celovite presoje pa mora v najbolj zgodnji fazi biti vključena tudi javnost. Sledi zakonska potrditev optimalnega scenarija v državnem zboru in s tem določitev državnega in javnega interesa. In šele nato se lahko začne prostorsko umeščanje posameznih prioritetnih energetskih projektov. To ni birokratska zahteva, to je osnovno pravilo pravne države, ki temelji na načelu hierarhije pravnega reda.« Zato pojasnjujemo, da je javnost že bila vključena v postopek DPN in bo vključena tudi v prihodnje. In v izogib napačnim interpretacijam sprejemanja kakršnih koli energetskih scenarijev, velja poudariti, da za noben postopek oziroma za noben začetek postopka DPN ni bila niti ni predpisana zakonska potrditev scenarija. V primeru postopkov DPN je potrebno razmišljati in pripravljati rešitve vnaprej, nato pa se odločati med njimi oziroma med scenariji. Tako imajo na primer nekatere občine v svojem prostorskem načrtu že več kot desetletje vnešene rešitve, pa do njihove realizacije do danes še ni prišlo. Prav tako je bila v Sloveniji zaključena množica postopkov DPN, pa do njihove realizacije še ni prišlo, morebiti nikoli ne bo. Tako da tudi zaključen postopek DPN ne prejudicira začetka gradnje katerega koli projekta.