Prva ocena podnebne ranljivosti slovenskega energetskega sektorja
Grožnje za sektor energetike predstavljajo poplave, požar, neurja, plazovi, žled in moker sneg, vročina in suša.
Ocena podnebne ranljivosti in tveganj za sektor energetike je bila pripravljena po metodologiji IPCC AR5 in skladno z nacionalnimi navodili Biotehniške fakultete, ki predvidevajo šest korakov: identifikacijo podnebnih nevarnosti, oceno ranljivosti, oblikovanje scenarijev podnebnih sprememb, oceno izpostavljenosti in vplivov, oceno tveganj ter komunikacijo negotovosti.
Ključne ugotovitve
Največjo grožnjo za energetski sektor predstavljajo poplave, ki ogrožajo skladišča goriv, transformatorske postaje, distribucijska omrežja električne energije ter druge elemente oskrbnih verig. Pomembna tveganja predstavljajo še požar, neurja in vetrolomi, žled in moker sneg ter vročinski valovi, ki vplivajo na učinkovitost naprav in povečujejo odjem energije za hlajenje.
Utežena skupna ocena ranljivosti sektorja energetike znaša približno 2,3 na lestvici od 1 do 5, pri čemer ima podsektor električne energije najvišjo ranljivost (okoli 2,6). Visoko ranljivost kažejo tudi sistemi za distribucijo električne energije, fotonapetostne elektrarne in transportne ter logistične poti za goriva.
Ocena potrjuje, da je slovenski energetski sektor v trenutnem podnebnem stanju zmerno ranljiv na podnebne spremembe, vendar vsebuje kritične elemente, katerih izpad bi lahko povzročil obsežne motnje v oskrbi.
Analiza izpostavlja tudi regionalne razlike: večja ogroženost Notranjske regije zaradi žleda, jugozahoda zaradi požarov ter hitrejše naraščanje temperatur na vzhodu države.
Ocena predstavlja strokovno podlago in izhodišče za pripravo Strategije prilagajanja podnebnim spremembam in za oblikovanje ukrepov, kot so krepitev odpornosti infrastrukture (kabliranje omrežij, protipoplavni ukrepi), prilagoditev načrtovanja novih objektov ter vključevanje podnebnih tveganj v strateške dokumente in investicijske načrte.
Scenariji podnebnih sprememb nakazujejo, da se bodo že prepoznana tveganja v prihodnosti še okrepila, zlasti poplave, neurja in vročina. Za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo bo zato nujno izvajanje prilagoditvenih ukrepov.