Slovenija po indeksu enakosti spolov napreduje, vendar ostaja pod evropskim povprečjem
Revidirani indeks za leto 2025 uvaja nove kazalnike in novo hitrost sprememb ter odpira novo poglavje in določa novo izhodišče za enakost spolov, ki ni več primerljivo s prejšnjimi rezultati indeksa. Z osveženo strukturo in novimi viri podatkov indeks še naprej spremlja šest ključnih področij (delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje) ter dve stranski področji (prekrivajoče se neenakosti in nasilje). V pregledu indeksa 2025 je bilo ocenjeno, kateri kazalniki niso več relevantni zaradi spreminjajočih se prednostnih nalog ali omejitev podatkov, hkrati pa so bili opredeljeni učinkovitejši in bolj napredni ukrepi za izboljšanje indeksa. Poročilo izpostavlja, da bomo, na podlagi prenovljene metodologije, uvedbe novih kazalnikov in pospešenega tempa sprememb, do popolne enakosti spolov v EU prišli šele čez najmanj 50 let.
Slovenija je napredovala, vendar je še vedno veliko prostor za izboljšave
Iz poročila je razvidno, da Slovenija v obdobju 2010–2025 postopno povečuje raven enakosti spolov, a ne tako hitro kot številne druge članice EU. Medtem ko EU dosega stabilno rast, Slovenija ostaja med državami z največ prostora za izboljšave.
Največ enakosti na področju denarja
Slovenija dosega najboljše rezultate na področju denarja, kjer je celo vodilna med državami EU. Po navedbah poročila ima Slovenija:
- eno najmanjših razlik med spoloma v pokojninah v EU,
- najmanjše razlike v dohodkih partnerjev,
- podobne ravni tveganja revščine za ženske in moške,
- najmanjši delež nizko plačanih žensk v EU.
Ti podatki kažejo, da so finančna varnost, razporeditev dohodkov in razmere na trgu dela med najmočnejšimi platmi politike enakosti med spoloma v Sloveniji.
Najšibkejša področja: moč, znanje in čas
Kljub napredku poročilo opozarja na več izrazitih neenakosti, in sicer:
- Ženske ostajajo močno podzastopane na vodilnih položajih, zlasti v gospodarskih družbah in športnih organizacijah, kjer ima Slovenija celo najnižji delež žensk v upravljanju v EU.
- Razlike v terciarnem izobraževanju so med največjimi v EU. Ženske diplomirajo bistveno pogosteje, medtem ko je poklicno izobraževanje (IVET) izrazito moško.
- Skrb za gospodinjstvo in otroke ostaja izrazito neenakomerno porazdeljeno. Ženske še vedno prevzemajo večino neplačanega dela in vsakodnevnih gospodinjskih opravil.
Poročilo opozarja, da so ravno ta področja – odločanje, spolna segregacija v izobraževanju in neenaka razdelitev skrbstvenega dela – ključni izzivi, ki upočasnjujejo napredek Slovenije. Zato je še posebej pomembno, da se zagotovi okolje, v katerem bodo vsi imeli enake možnosti, priložnosti in izbiro za polno vključevanje v družbeno, delovno in družinsko življenje.
Podrobnejši podatki za Slovenijo (v angleščini) so dostopni na spletni strani Inštituta za enakost spolov.