V Kranju 9. nacionalna konferenca o celostnem prometnem načrtovanju

Osrednja tema je bila priprava državne celostne prometne strategije (DCPS) kot novega strateškega dokumenta države na področju prometa, prometne infrastrukture, usmerjanja in upravljanja prometa.

V plenarnem delu so domači strokovnjaki predstavili ključne vsebine, povezane z oblikovanjem strategije, popoldne pa so sledile štiri tematske delavnice: Evropski teden mobilnosti (ETM) 2026, Kazalniki občinskih celostnih prometnih strategij, Povezovanje regionalnih, občinskih in državne celostne prometne strategije ter Uresničevanje DCPS. Občinam z najbolje izvedenimi programi letošnjega ETM so bile podeljene nagrade.

Državni sekretar Uroš Vajgl je uvodoma poudaril, da je Kranj kot mesto, vključeno v t.im misijo podnebno nevtralnih mest, zgled jasne vizije trajnostnega razvoja. Dejal je, da mora biti prometni sistem oblikovan po meri ljudi, zato razprave o celostnem prometnem načrtovanju zato niso le razprave o prometu in infrastrukturi, temveč o dostopu do storitev, konkurenčnosti gospodarstva in zagotavljanju vzdržnih povezav tudi za manj poseljena območja. V zvezi s pripravo nove DCPS je dejal, da bo jasno določila prioritete, odgovornosti in mehanizme spremljanja. Čeprav je strategija iz leta 2015 postavila dober okvir, ključni elementi – povezovanje prometnih podsistemov s prostorom, medresorsko usklajevanje in učinkovito spremljanje izvajanja – v praksi niso zaživeli, zato jih bo treba v novi strategiji neposredno nasloviti. Izpostavil je, da je promet danes tesno prepleten z energetiko, prostorom, gospodarstvom in digitalizacijo, zato ga ni mogoče obravnavati ločeno po sektorjih. Nove tehnologije, podatkovni sistemi, deljena mobilnost, spremembe v logistiki in vse številčnejši vplivi podnebnih sprememb zahtevajo organizacijske in strukturne rešitve, ki jih bo nova DCPS morala nasloviti. Edino na ta način bomo lahko ponudili dobre alternative obstoječim potovalnim navadam in zagotavljali okoljsko vzdržen potniški in tovorni promet. Med ključnimi prioritetami DCPS je naštel pospešitev razvoja železnic, izboljšanje logističnih storitev, okrepitev javnega potniškega prometa, urejanje večmodalnih točk, vzdrževanje in razvoj cest ter več prostora za aktivno mobilnost v mestih. Poudaril je tudi, da morajo prometne povezave delovati za celotno državo, kar zahteva usklajeno delovanje države, regij in občin. Zato je bila okrepljena vloga občin pri načrtovanju prometa, vzpostavlja pa se tudi regionalno prometno načrtovanje. Dotaknil se je energetskega prehoda, ki bo močno vplival na prometni sistem – do leta 2030 bo približno 30 odstotkov novih tovornih vozil električnih. To zahteva tesno sodelovanje prometnega in energetskega sektorja pri zagotavljanju priključnih moči in razvoju javne polnilne infrastrukture. Kot tranzitna država se mora Slovenija pravočasno vključevati tudi v mednarodne projekte, zlasti v razvoj hitrih železnic. Konferenca je po njegovih besedah priložnost, da se razprave o prihodnosti prometa usmerijo v konkretne rešitve in izvajanje.

Matjaž Rakovec, župan MO Kranj, je poudaril, da Kranj kot mesto t.im. misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 intenzivno razvija tudi trajnostno mobilnost. Izpostavil je uvedbo sistema izposoje koles, elektrifikacijo avtobusnega prometa – ki bo v prihodnjem letu v celoti prešel na električni pogon – ter lastno proizvodnjo energije iz sončnih elektrarn za pogon vozil in polnilnic. Med pomembnimi dosežki je navedel tudi platformo Pametni Kranj in pametno mestno kartico, ki izboljšujeta dostopnost in načrtovanje mobilnosti. Poudaril je, da Kranj aktivno sodeluje pri projektih razvoja vodikove energije za težka vozila in komunalni promet ter da občina svojo mobilnost razvija v sodelovanju z vsemi deležniki. Udeležencem je zaželel uspešno delo in izpostavil ambicijo, da Slovenija postane ena vodilnih držav na področju trajnostne mobilnosti.

Lea Rikato Ružić (PNZ svetovanje projektiranje d.o.o.) je predstavila analizo izvajanja Strategije 2015 in Resolucije 2016. Po analizi je bil med drugim dosežen večji premik v deležu sredstev za železniško omrežje, javni promet in kolesarjenje. Zaostanek je viden predvsem na področju priprave projektov, ki so kompleksnejši in zahtevajo potrebno prostorsko umeščanje in gradnjo. Z vidika doseganja ciljev obstoječe strategije so bili na podlagi izbranih kazalnikov predstavljeni ugodni trendi, to so izboljšana prometna varnost, delno izboljšanje železniškega, pomorskega in letalskega prometnega sistema, prometnih povezav s sosednjimi državami ter organizacije in operativne sestave prometnega sistema.

Gregor Pretnar (PNZ svetovanje projektiranje d.o.o.) je predstavil prerez stanja prometa v Sloveniji in izpostavil, da sta na današnje prometne tokove najmočneje vplivala dva infrastrukturna cikla: gradnja železnic na začetku 20. stoletja ter izgradnja avtocestnega omrežja na prelomu v 21. stoletja. Ti sta oblikovali policentrično in razpršeno poselitev, zaradi katere Slovenija po številnih kazalnikih spada med najbolj razpršeno poseljene države v EU. Po njegovi oceni je strategija iz leta 2015 spodbudila večje investicije v železniško infrastrukturo in javni potniški promet, kar je povečalo število potnikov, vendar promet osebnih vozil še naprej narašča, tovorni promet pa močno obremenjuje cestno in železniško omrežje. Med ključnimi izzivi je izpostavil ustrezno prostorsko načrtovanje, izvedbo zahtevnih projektov, vpliv tranzitnega prometa, učinkovitost javnega potniškega prometa, upravljanje večmodalnosti ter vzpostavitev pogojev za aktivno mobilnost. Poseben izziv predstavlja tudi umeščanje Slovenije v nastajajoče evropsko omrežje prog za visoke hitrosti.

Aša Rogelj z Ministrstva za naravne vire in prostor ter dr. Liljana Jankovič Grobelšek z Urbanističnega inštituta RS sta poudarili, da Strategija prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 (SPRS50) določa koncept prostorskega razvoja države ter ključne cilje in usmeritve do leta 2050, tudi na področju prometa, zato predstavlja pomembno izhodišče za pripravo DCPS. V okviru pospeševanja prostorskih procesov je ministrstvo spomladi 2025 začelo pripravljati tudi zasnovo Prostorskega plana Slovenije, ki bo podlaga omogočila učinkovitejše umeščanje ključnih razvojnih projektov ter prispevala k podnebno odpornemu načrtovanju prostora, vključno s prometno infrastrukturo.

Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), je poudaril, da je javni potniški promet eno ključnih področij, ki jih mora nova DCPS celovito obravnavati, zlasti ob vse večjih dnevnih migracijah. Predstavil je razvoj in trenutno ureditev sistema javnega potniškega prometa ter vlogo DUJPP kot njegovega upravljavca. Posebej je prikazal primere prenove izvajanja obvezne gospodarske javne službe v medkrajevnem avtobusnem prometu, ki kažejo na pomembne izboljšave in izzive v praksi. Izpostavil je tudi, da bo DCPS ključna za nadaljnji razvoj in optimizacijo javnega potniškega prometa, še posebno železnice, ki morajo postati hrbtenica javnega potniškega prometa.

Tadej Žaucer z MOPE je predstavil digitalno integrirano platformo DIPSIIP, ki jo ministrstvo razvija z namenom celovitega spremljanja izvajanja prometne strategije. Platforma bo zagotavljala pregled nad vsebinskim in finančnim izvajanjem ukrepov prometne politike ter investicij v infrastrukturo. Nosilci ukrepov in odločevalci bodo v vsakem trenutku imeli dostop do podatkov o napredku in finančni realizaciji, prek javnega portala pa bodo ključni podatki ter kazalniki za doseganje ciljev strategije dostopni tudi širši javnosti.

Urban Jeriha z Inštituta za politike prostora je predstavil parkirno politiko kot ključen element upravljanja mobilnosti na lokalni ravni in njen pomen za DCPS. Predstavil je nacionalne smernice za pripravo lokalnih načrtov izvajanja parkirnih politik (NIPP), pripravljene leta 2023, ki so prejele posebno priznanje Evropskega združenja za parkiranje. Izpostavil je izkušnje pilotnih občin Škofja Loka in Medvode, kjer so bile smernice prvič preizkušene v praksi. Po njegovih besedah sistematična priprava NIPP prinaša izzive in priložnosti, hkrati pa pomembno prispeva učinkovitosti in uspešnosti upravljanja prometa na lokalni in posledično tudi na državni ravni.

Na konferenci smo podelili nagrade ETM najbolj aktivnim občinam v izjemno uspešni kampanji 2025, v kateri je sodelovalo 137 občin z več kot 750 aktivnostmi in več kot 10 % vključenega prebivalstva. Med velikimi občinami je bila nagrajena občina Domžale, ki se s širokim in raznolikim programom postavlja ob bok večjim središčem. Med srednje velikimi je priznanje prejela občina Škofja Loka za aktivnosti, usmerjene v zmanjševanje prevozne revščine in zagotavljanje enakih možnosti dostopa do trajnostnih prevozov in oblik mobilnosti za vse. V kategoriji malih občin je zmagala občina Muta, ki je izstopala z ukrepi, kot so varne šolske poti, šolske ulice in zapora dela mesta za motoriziran promet. Nagrada »Posebna omemba« je bila podeljena občini Dolenjske Toplice za izstopajočo komunikacijo in promocijo trajnostne mobilnosti. Priznanje za 20-letno sodelovanje v kampanji pa je prejela Mestna občini Velenje.

Delavnični del konference

V delavničnem delu konference so se udeleženci v štirih delavnicah poglobili v ključna področja, vezana na pripravo in izvajanje trajnostne prometne politike. Delavnice so ponudile konkretne primere iz prakse, izmenjavo izkušenj med udeleženci ter uporabna orodja za učinkovitejše načrtovanje, izvajanje in spremljanje trajnostne mobilnosti na različnih ravneh.

Konferenca se je zaključila z vodenim kolesarskim ogledom Mestne občine Kranj, kjer so udeleženci spoznali najnovejše rešitve in primere dobrih praks na področju trajnostne mobilnosti v mestu.  

Konferenca je bila organizirana skladno z usmeritvami za izvedbo nizkoogljičnega dogodka, zato je večina udeležencev na dogodek prišla na trajnosten način – z javnim potniškim prometom oziroma v obliki sopotništva.