Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

COP30 prinesel Bélemski politični paket: pomemben korak naprej, a premalo ambiciozen glede blaženja

V brazilskem Belému so države pogodbenice na COP30 sprejele Bélemski politični paket, s katerim so potrdile nadaljnjo zavezanost globalnemu podnebnemu ukrepanju in solidarnosti. Jedro dogovora predstavlja Mutirão odločitev, krovni dokument brazilskega predsedstva, zasnovan na ideji združevanja človeštva v kolektivni mobilizaciji proti podnebnim spremembam.

Na 30. konferenci pogodbenic UNFCCC so države danes potrdile sveženj odločitev, ki naslavljajo ključne vrzeli pri izvajanju Pariškega sporazuma. Mutirão odločitev temelji na posvetovanjih brazilskega predsedstva o štirih vsebinah, ki so jih pogajalske skupine predlagale kot nove točke dnevnega reda: odziv na sintezno poročilo o Nacionalno določenih prispevkih (NDC), odziv na sintezno poročilo o Dvoletnih poročilih o preglednosti (BTR), podnebne finance za države v razvoju ter vprašanje enostranskih trgovinskih ukrepov. Z namenom racionalizacije časa je predsedstvo predlagalo, da se vse štiri teme obravnavajo v enem samem procesu, kar je omogočilo dosego uravnoteženega političnega dogovora.

Končna odločitev odraža več prednostnih nalog EU in Slovenije, zlasti v delu, ki se nanaša na blaženje podnebnih sprememb. Dogovor potrjuje, da mora globalni pregled stanja voditi v bolj ambiciozne ukrepe, priznava pa tudi skoraj izčrpan ogljični proračun za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Prepoznava izzive in ovire, razvidne iz sinteznih poročil o NDC in BTR, ter ponovno potrjuje IPCC kot najzanesljivejšo znanstveno osnovo za sprejemanje politik. V ta namen vzpostavlja dve novi pobudi, namenjeni pospeševanju izvajanja ukrepov za blaženje: Globalni pospeševalnik izvajanja in Belémsko misijo za 1,5 °C.

Na področju podnebnih financ odločitev potrjuje novi kolektivni finančni cilj, dogovorjen na COP29, ter zavezo k podvojitvi sredstev za prilagajanje. Države so pozvane, naj si prizadevajo za vsaj potrojitev teh sredstev do leta 2035, hkrati pa se vzpostavlja dvoletni program podnebnih financ za mobilizacijo dodatne podpore državam v razvoju. Dogovor opozarja, da podnebni ukrepi ne smejo postati oblika prikrite trgovinske omejitve, ter napoveduje tri mednarodne dialoge, v katere bo vključena tudi Svetovna trgovinska organizacija.

Kljub napredku Mutirão odločitev ne vključuje soglasja o mandatu za globalni načrt opuščanja fosilnih goriv in končanja deforestacije. Kljub temu je brazilsko predsedstvo ob zaključku COP30 napovedalo pripravo dveh posebnih načrtov – za prehod od fosilnih goriv ter za ustavitev in odpravo deforestacije. Oba bosta vodena z znanostjo, pripravljena v sodelovanju z državami in ključnimi deležniki ter predstavljena na prihodnjih konferencah pogodbenic. Pomemben korak pri operacionalizaciji bo mednarodna konferenca, ki bo aprila 2026 potekala v Kolumbiji, v skladu z Bélemsko deklaracijo o prehodu od fosilnih goriv, ki jo podpira tudi Slovenija.

Poleg Mutirão odločitve so bile v okviru svežnja sprejete tudi druge pomembne odločitve, med njimi Globalni cilj za prilagajanje, Delovni program za blaženje, Delovni program za pravičen prehod ter Dialog Združenih arabskih Emiratov o izvajanju zaključkov globalnega pregleda stanja. Države so potrdile tudi Akcijski načrt za enakost spolov. Bélemski paket predstavlja minimalni skupni imenovalec, ki je zahteval pomembne kompromise vseh pogodbenic, a je omogočil soglasno podporo v okviru Pariškega sporazuma. Vsebuje elemente, ki lahko pomagajo ohraniti dolgoročni temperaturni cilj znotraj dosega – kar ostaja prednostna naloga EU in Slovenije. Čeprav sam po sebi ne zagotavlja zadostne ravni ambicioznosti, potrjuje, da je multilateralno sodelovanje kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram še vedno mogoče in da Pariški sporazum ostaja živ dokument, ki deluje.

Minister mag. Bojan Kumer je ob sprejetju poudaril, da je dogovor kljub pomanjkljivi ambicioznosti na področju blaženja pomemben zaradi ohranjanja globalnega zagona:
»Dogovor smo podprli, ker ne smemo izgubiti zagona globalnega sodelovanja – posebej zaradi najbolj ranljivih držav in skupnosti. Hkrati pa s tem izidom ne moremo biti zadovoljni: pri blaženju je premalo ambiciozen. Pozdravljamo jasno zasidranost v znanosti ter nadaljevanje dela na energetskem prehodu in opuščanju fosilnih goriv, a zdaj potrebujemo hitrejše, merljive in odgovornejše ukrepanje vseh največjih onesnaževalcev. Boj za podnebne ukrepe se danes ne konča – danes je opomin, da moramo narediti več in hitreje.«

Konference COP30 se je udeležilo več kot 56.000 udeležencev iz 194 držav, vse odločitve pa so bile sprejete s soglasjem skoraj 200 pogodbenic UNFCCC, kar dodatno potrjuje legitimnost sprejetega svežnja in pomen multilateralnega procesa.