Regijska dogodka o dostopnosti v Moravskih Toplicah in na Ravnah na Koroškem

Projekt, ki združuje že 126 slovenskih občin, skupaj predstavljajočih več kot 1,7 milijona prebivalcev, financira in vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), izvaja ga Geodetski inštitut Slovenije (GI), podizvajalec pa je Beletrina. Dogodka sta bila namenjena predstavitvi dosedanjih izkušenj, zato so se ju poleg predstavnikov MOPE, GI in Beletrine udeležili tudi predstavniki občin ter invalidskih in upokojenskih organizacij iz obeh regij.

V imenu ministrstva je projekt predstavil njegov dolgoletni vodja Vojmir Drašler, ki je poudaril pomen sodelovanja med državo, občinami in uporabniki pri odpravljanju ovir. Spomnil je, da je projekt že od leta 2016 namenjen izboljšanju dostopnosti za osebe z oviranostmi, ter izpostavil: »Prostori, prilagojeni potrebam oseb z oviranostmi, so v resnici prijaznejši za vse prebivalce. S projektom si prizadevamo tudi za večjo družbeno ozaveščenost o pomenu dostopnosti tako fizičnega kot tudi digitalnega prostora.«

V nadaljevanju so vsebino projekta podrobneje predstavili strokovnjaki Geodetskega inštituta Slovenije, in sicer vodja projekta mag. Roman Rener ter strokovna sodelavca Jani Demšar in Marina Lovrić.

Mag. Rener je poudaril, da je cilj projekta dolgoročno vzpostaviti kakovosten in vključujoč prostor za vse prebivalce: »Samo en prostor imamo, in tega si delimo vsi.« Predstavil je ključne elemente projekta, kot sta zajem podatkov o dostopnosti in sodelovanje z osebami z oviranostmi: »Invalidi sami zajemajo vse podatke na terenu, saj najbolje poznajo prostor, po katerem se gibljejo. V bazi imamo zajetih že več kot 50.000 različnih objektov.«
Mag. Rener je izpostavil tudi razloge, zakaj je projekt uspešno obstal že skoraj desetletje, in sicer zasluge pripisuje dobri organizaciji, rednemu financiranju s strani ministrstva ter sodelovanju z občinami in domačini z oviranostmi. »Prostor in infrastruktura, ki sta načrtovana in prilagojena ranljivim skupinam, sta primerna za vse nas,« je še dodal.

Jani Demšar je v nadaljevanju poudaril tudi pomen vključujočega vzdrževanja podatkov: »To je težji del projekta, zato smo se odločili za participativno vzdrževanje. V praksi to pomeni, da nam vsak občan lahko posreduje informacije o novostih na terenu.«

Marina Lovrić pa je še dodala: »Vsak lahko pošlje fotografijo spremembe infrastrukture – ni treba dodajati obsežne razlage, dobrodošle pa so kratke opombe za lažje razumevanje vsebine. Fotografijo in opis lahko pošljite na dostopnost@gis.si, pri fotografiranju pa ne pozabite  imeti vključenih podatkov oz. geolokacije.«

Ker se dostopnost ne tiče le fizičnega, temveč tudi digitalnega prostora je o tej temi spregovorila Lara Žepič iz Beletrine, ki je poudarila pomen vključevanja uporabnikov že v zgodnje faze načrtovanja digitalnih rešitev. Dostopnost je namreč več kot zgolj tehnična zahteva, saj neposredno vpliva na uporabniško izkušnjo vseh obiskovalcev spletnih strani. Dodala je: »Ko so v proces vključene osebe z različnimi oviranostmi, dobimo realno sliko o tem, kako dostopne so spletne strani in aplikacije v praksi.« Sodelovanje oseb z različnimi oviranostmi pa prispeva tudi k skladnosti digitalnih rešitev z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ter udejanja načelo Nič o invalidih brez invalidov.

Na dogodku v Občini Moravske Toplice sta spregovorila tudi direktorica občinske uprave, Sabina Gutalj in podžupan občine, Sašo Koca. Ga. Gutalj je poudarila pomen enakopravnega dostopa do storitev in prostora: »V naši občini se zavedamo, da je dostopnost javnega prostora, stavb, informacij ter storitev temeljna za samostojno in dostojno življenje ljudi z različnimi oviranostmi. Zato si prizadevamo, da bi bile naše storitve in infrastruktura čim bolj prijazne in dostopne za vse občane.« G. Koca pa je izpostavil konkretne ukrepe, s katerimi občina izboljšuje fizično in digitalno dostopnost: »V naši občini to področje obravnavamo resno, kar ne bi bilo mogoče brez dobrega sodelovanja v okviru projekta. Izvedli smo ogromno ukrepov k izboljšanju situacije v naši občini. Kot primer lahko navedem preselitev Turistično informacijskega centra v nove prostore, ki so popolnoma dostopni gibalno oviranim. V objektu novega TIC-a smo uredili tudi javne sanitarije, ki so prilagojene invalidom. Ob preselitvi so se v pritličju občinske stavbe sprostili prostori, kamor smo premestili tiste uslužbence občinske uprave, ki so najbolj v stiku z ljudmi. Tako so njihove storitve danes lažje dostopne. V teku pa je tudi prenova spletne strani občine.«

Kot predstavnika invalidskih organizacij sta Branko Gornjec, sekretar Društva gluhih in naglušnih Pomurja, in Natalija Rozmarič iz Društva Sožitje Murska Sobota poudarila pomen stalne podpore in sodelovanja občin pri izboljševanju dostopnosti ter se zahvalila vodjem projekta za posluh in konkretno pomoč.

V Občini Ravne na Koroškem pa je župan dr. Tomaž Rožen uvodoma povedal: »Občina Ravne na Koroškem je že od leta 2013 prejemnica naziva Občina po meri invalidov in je v tem obdobju do danes izvedla številne ukrepe za izboljšanje kakovosti bivalnega okolja in življenja invalidov na območju občine in tudi širše. Ponosni smo, da smo lahko del zgodbe oziroma projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, v okviru katerega bomo naša prizadevanja za izboljšanje okolja še okrepili.«

Dolgoletna sodelavka občine Darja Čepin je predstavila napredek in programe, s katerimi občina sistematično izboljšuje kakovost življenja invalidov: »V obdobju od 2011 do 2025 smo sprejeli enega dvoletnega in dva štiriletna programa za izboljšanje kakovosti življenja invalidov v naši občini, na osnovi katerih Svet za invalide sprejema letne načrte ukrepov in aktivnosti. Nov program za novo petletno obdobje je že pripravljen za obravnavo.«
Med najpomembnejšimi izboljšavami, ki so jih izvedli, izstopajo ureditev javnih sanitarij za invalide v Kulturnem centru, namestitev bazenskega dvigala za gibalno ovirane v zimskem in letnem bazenu ter vzpostavitev mobilne aplikacije “Vodnik za invalide”, ki omogoča enostaven dostop do informacij o dostopnih objektih in storitvah v občini.

Tatjana Strmčnik, članica Sveta za invalide Občine Ravne na Koroškem in Društva distrofikov Slovenije je nato predstavila praktične izkušnje s terena in poudarila pripravljenost občine na sodelovanje z uporabniki: »Moram reči, da se naša občina zelo trudi in da tako rekoč sproti odpravlja ovire, ki jih zaznamo gibalno ovirani (na vozičkih, skuterjih), starejši, težje pokretni ali starši z vozički. Osebe z različnimi invalidnostmi smo zelo hvaležni in ponosni na našo občino, ki ima resnično posluh za nas.« Hkrati je poudarila, da kljub številnim izboljšavam na področju fizične dostopnosti ostajajo težave pri javnem prevozu, saj avtobusi in vlaki za gibalno ovirane osebe večinoma niso dostopni, kar posameznikom pogosto povzroča visoke stroške zasebnih prevozov, še posebej na daljših razdaljah.

Dogodek je z izkušnjami dopolnila tudi Martina Šisernik, podžupanja Mestne občine Slovenj Gradec, ki je poudarila, da si tudi v njihovi občini prizadevajo za postopno izboljševanje fizične in digitalne dostopnosti ter nadgradnjo že izvedenih ukrepov iz preteklih let.

Dogodka sta znova potrdila, da se z združevanjem znanja, izkušenj in prizadevanj države, občin, stroke in uporabnikov lahko dosežejo pomembne spremembe pri ustvarjanju dostopnega prostora za vse, kar je tudi glavni cilj projekta, dostopnega na spletni strani Dostopnost prostora.

Z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti in vključenosti oseb z ovirami občine spoštujejo zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije OZN o pravicah invalidov, EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve ter Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Cilj projekta je priključiti vseh 212 slovenskih občin.