Zakonodajno-regulatorni forum v Zasavju povezal strokovnjake in odločevalce o vodiku

Dogodek je organizirala Regionalna razvojna agencija Zasavje (RRAZ) v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v okviru Interreg SI-AT projekta H2GreenFUTURE, ki ga vodi Kemijski inštitut.

Mag. Tina Seršen, državna sekretarka, pristojna za področje energetike na MOPE, je v uvodnem nagovoru poudarila: »Veseli me, da prav Regionalna razvojna agencija Zasavje s partnerji iz Slovenije in Avstrije ter ob strokovni podpori Kemijskega inštituta prevzema aktivno vlogo pri spodbujanju dialoga med državo, industrijo, raziskovalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Le s sodelovanjem vseh deležnikov bomo lahko zagotovili pravičen prehod, ki ne bo pustil nikogar ob strani.

Današnji forum odpira ključna vprašanja – kako zakonodajno in regulatorno okolje narediti bolj spodbudno za razvoj vodikovih tehnologij, kako pospešiti uvajanje pilotnih projektov ter kako okrepiti lokalne energetske skupnosti, ki bodo temelj nove, odporne energetske prihodnosti.

Ob tem želim posebej poudariti pomen komunikacije – ne le med institucijami, temveč tudi z javnostjo, izobraževalnim sistemom in mladimi. Zasavje že kaže pot z vključevanjem tem o energiji in vodiku v šolske programe – in to je prava smer: od zgodovine premoga k prihodnosti vodika.«

Na forumu so sodelujoči izpostavili pomen jasnih zakonodajnih okvirjev in spodbudnega okolja za hitrejši razvoj vodikovih tehnologij ter oblikovanje skupnih (čezmejnih) standardov. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks iz treh avstrijskih zveznih dežel, projekta North Adriatic Hydrogen Valley (NAHV) iz Italije in Hrvaške ter Zasavja, kjer nastaja nova raziskovalna enota Kemijskega inštituta – Center za razvoj, demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT).

Mag. Stane Merše z Instituta »Jožef Stefan« je pojasnil: »Glavni cilj priprave Akcijskega načrta za vodik je priprava ukrepov in priporočil odločevalcem za vzpostavitev spodbudnega razvojnega okolja, ki bo omogočilo vzpostavitev trajnostnega vodikovega ekosistema v Sloveniji za nadaljnji razvoj proizvodnje in uporabe vodika ter potrebne infrastrukture v Sloveniji skladno s cilji NEPN in drugimi strateškimi razvojnimi usmeritvami Slovenije.«

Jer­neja Sedlar iz HSE je izpostavila: »Vodik ni le energija prihodnosti – znotraj projekta NAHV ga vnašamo v sedanjost. Da bi to uspelo, potrebujemo jasen in spodbuden zakonodajni okvir, ki bo omogočil razvoj vodikove družbe v Sloveniji in širše.«

Forum je poudaril, da vodikove tehnologije predstavljajo eno od možnih rešitev za razogljičenje energetskega, industrijskega in prometnega sektorja ter za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora. Udeleženci so se strinjali, da je sodelovanje med znanostjo, gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi ključno za uspešno uveljavljanje teh tehnologij v praksi ter za ustvarjanje novih priložnosti za trajnostni razvoj Zasavja in širše regije.

Dogodek je potekal v Zasavju, saj regija predstavlja tradicionalno energetsko okolje, ki je v fazi celovitega gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Zasavje se je v zadnjih letih jasno pozicioniralo kot perspektivna regija za integracijo vodikovih tehnologij, saj razpolaga z ustreznimi naravnimi viri, robustno energetsko in prometno (železniško) infrastrukturo ter že demonstriranimi vodikovimi rešitvami v energetsko intenzivni industriji. Poleg tega ima regija ustrezno strukturo malih in srednjih podjetij za razvoj podpornih storitev v verigi vodikovih tehnologij, visoko tehnično znanje ter novo, najsodobnejšo javno raziskovalno institucijo v Evropi – Center DUBT, ki povezuje znanost, industrijo in skupnost na področju baterij, vodikovih tehnologij in ogljikovega dioksida. Zaradi teh značilnosti Zasavje postaja eno ključnih razvojnih okolij za testiranje, validacijo in širjenje brezogljičnih tehnologij v Sloveniji in širši regiji.

V projektu H2GreenFUTURE, ki se je začel decembra 2023 kot nadgradnja projekta H2GreenTECH, partnerji iz Slovenije in Avstrije naslavljajo izzive, povezane z razvojem vodikovih tehnologij za prehod v ogljično nevtralno družbo v obeh državah. Naraščajoči vpliv podnebnih sprememb in potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov poudarjata pomen razvoja ogljično nevtralnih tehnologij, kjer imajo vodikove tehnologije velik potencial.

Projekt poleg razvoja pilotne infrastrukture za vodikove tehnologije pri partnerju Forschung Burgenland vključuje tudi oblikovanje celovitega inovacijskega ekosistema s stabilnim zakonodajnim okvirom, ki podpira energetski prehod na obnovljive vire energije na ravni regij in držav, ter razvoj znanj, veščin in kompetenc na področju vodika z vključevanjem teh tem v učne načrte in izobraževanja zaposlenih v podjetjih.

Pripravo izobraževalnih vsebin koordinira Koroška univerza uporabnih znanosti, RRA Zasavje pa jih v sodelovanju s projektom Zasavsko učno stičišče Preplet pilotno uvaja v zasavske srednje šole.

Dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec iz Odseka za katalizo in kemijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu ter vodja Laboratorija za demonstracijo H₂ in CO₂ tehnologij v okviru Centra DUBT je poudaril, da laboratorij predstavlja »pomemben mejnik v energetski transformaciji Zasavja, saj se znanost in industrija povezujeta v iskanju trajnostnih energetskih rešitev za prihodnost regije. Laboratorij bo omogočil razvoj in preizkušanje naprednih rešitev za zeleni in nizkoemisijski vodik, zajem ogljikovega dioksida ter učinkovito rabo virov.«

Dogodek se je sklenil z okroglo mizo, ki je bila namenjena razpravi o glavnih izzivih zakonodajno-regulatornega področja in oblikovanju predlogov rešitev ter priporočil za pospešitev razvoja vodikovih tehnologij. Razpravo je vodil Jure Vetršek z Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani (IRI UL), sodelujoči govorci pa so osvetlili različne poglede in izkušnje z uvajanjem vodikovih tehnologij v praksi.

Okrogla miza je dopolnila strokovni del foruma z izmenjavo pogledov o priložnostih, izzivih in potrebnih korakih za nadaljnji razvoj tega področja v Sloveniji in širši regiji.

Več informacij je na voljo na spletni strani platforme Hydrogen Center / Vodikov center https://hydrogen-center.eu/h2greenfuture/  oziroma na LinkedInu @h2greenfutureproject. Projekt H2GreenFUTURE koordinira Kemijski inštitut in je sofinanciran s sredstvi  Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa Interreg SI-AT. Vodja projekta na Kemijskem inštitutu je dr. Blaž Likozar (blaz.likozar@ki.si), projekt pa se izvaja na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo.