Krepitev podnebnega upravljanja in pospešitev izvajanja ukrepov nujna za doseganje podnebnih ciljev
Na 17. redni seji je Podnebni svet obravnaval uveljavitev novega Podnebnega zakona, Poročilo o blaženju podnebnih sprememb ter več drugih aktualnih vprašanj podnebne politike. Člani so poudarili, da Podnebni zakon predstavlja pomemben mejnik, saj cilja na dosego podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2045 in da to zahteva nujno posodobitev Dolgoročne podnebne strategije in Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), da bo bosta dokumenta zagotovila delovanje usklajeno z novimi cilji.
Podnebni zakon Podnebnemu svetu nalaga sprejetje strokovnega mnenja o Poročilu o blaženju podnebnih sprememb, ki je bilo v ta namen na seji tudi predstavljeno. Poročilo ugotavlja, da energetski sistem ostaja ključni steber prehoda, saj omogoča zmanjševanje rabe fosilnih goriv in krepitev energetske varnosti. Predvsem poraba energije v prometnem sektorju ostaja nerešen izziv. Poročilo kaže, da promet predstavlja več kot polovico emisij v strukturi sektorjev, ki niso del sistema trgovanja z emisijami. Opozarja tudi na več vzrokov, ki slabijo učinke gozdov kot ponor ogljika, kar otežuje doseganje ciljev.
Izdelovalci poročila ugotavljajo, da je pot do ciljev izvedljiva s krepitvijo podnebnega upravljanja, ki vključuje medresorsko usklajenost in sodelovanje državne in lokalne ravni ter pospešitvijo izvajanja ukrepov in zagotovitvijo stabilnih virov financiranja. Podnebni svet je med razpravo o poročilu poudaril, da je v prometnem sektorju treba izvesti dodatne ukrepe, ki bodo v naslednjih petih letih pripomogli k zmanjšanju emisij. Poleg tega je svet predlagal, da se v poročilu natančneje opredelijo učinki posameznih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, ki so trenutno še precej splošni, in da se učinke ukrepov sproti meri.
Glede podnebnega cilja EU za 2040 Podnebni svet vlado poziva, naj se na prihajajočem zasedanju Sveta EU odločno zavzame za ambiciozen cilj 90-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2040 glede na izhodiščno leto 1990. Poleg tega Podnebni svet priporoča, da Slovenija podpre sprejetje vsaj dveh ločenih ciljev za bruto zmanjšanje emisij in za neto sekvestracijo ogljikovega dioksida v sektorju rabe zemljišč (LULUCF). Svet nasprotuje uporabi mednarodnih mehanizmov prožnosti za doseganje emisijskih ciljev EU in odločno podpira cilje, ki temeljijo na domačem zmanjšanju emisij.
Svet je opozoril tudi na pripravo časovnega načrta za sprejetje strategije prilagajanja z vsemi vmesnimi koraki najkasneje do januarja 2027. Svet je predlagal izboljšanje dostopnosti in komuniciranja podnebnih podatkov glede na naraščajoč val dezinformacij, pozval k evalvaciji porabe sredstev Podnebnega sklada ter opozoril na razkorak v časovnicah glede delovanja TEŠ (do aprila 2027), prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije in zapiranja premogovnika Velenje (do leta 2033).
Obenem opozarjajo, da se delež kmetijstva v skupnih emisijah dolgoročno povečuje, zato ta sektor postaja vse pomembnejši za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb. Pri pobudi za Državni prostorski načrt JEK2 pa je svet izpostavil pomanjkanje energetskih scenarijev, ki bi pokazali, v kolikšni meri JEK2 v primerjavi z drugimi scenariji prispeva k cilju doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2045.