Delovno telo Državnega sveta podprlo krovni zakon v kulturi

Z novelo zakona se nadaljuje razvoj novega kulturnega modela, ki temelji na dostopnosti in kakovosti umetnosti za prebivalce, delavskih pravicah za zaposlene in samostojne delavce v kulturi, ter bolj učinkovitem, trajnostnem, decentraliziranem in predvidljivem delovanju javnih zavodov, skladov, agencij in nevladnih organizacij. Novela prav tako krepi dialog s civilno družbo, ki soustvarja kulturni prostor. 

Ob tem je državni sekretar mag. Marko Rusjan povedal: »Z novelo uvajamo ukrepe in sistemske spremembe, ki bistveno izboljšujejo pogoje za ustvarjanje, s tem pa za razvoj in dostopnost kulture vsem prebivalcem. Trajnost, dostojni delovni in prostorski pogoji ter skladen regionalni razvoj postajajo temeljne vrednote izvajanja javnega interesa za kulturo.«

Z novelo se izboljšujejo pogoji delovanja javnih zavodov. Omogočeno bo dolgotrajnejše  programsko načrtovanje, kar prinaša večjo predvidljivost delovanja in financiranja. Uvaja se možnost prekvalifikacije baletnih plesalcev, ki zaradi objektivnih danosti, podobno kot vrhunski športniki, v določeni starosti zaradi poškodb in narave dela ne morejo več delovati v svojem primarnem poklicu. Da se prepreči nadaljnjo prekarizacijo mladih delavcev v kulturi, se v javnih zavodih prepoveduje neplačana pripravništva. Za ustrezen prenos znanja med starejšimi delavci, ki se upokojujejo, in tistimi, ki se zaposlujejo, uvajamo polletno plačano uvajanje na delovnem mestu. V zakon uvajamo tudi pomembne elemente decentralizacije, saj lahko država v primeru, da prepozna javni interes, javnim zavodom, ki so jih ustanovile občine, a delujejo širše, nameni dodatna sredstva. 

Posebna pozornost je namenjena delavskim in socialnim pravicam samostojnih delavcev v kulturi. Uvaja se karierna dinamika, ki zvišuje znesek plačanih socialnih prispevkov in omogoča večje varovanje v obdobjih bolniške odsotnosti, poškodb ter starševskega dopusta. Uvaja se višji in drsni cenzus, torej prožnejši model dohodkovnega cenzusa, ki tistim, ki ga v manjših deležih presežejo, še vedno v določenih odstotkih omogoča uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost. Iz cenzusa so izvzeti potni stroški v tujini, kar bo omogočilo lažje uveljavljanje umetnikov v mednarodnem prostoru. Prav tako se spreminja način uveljavljanja bolniških odsotnosti nad 30 zaporednih dni samostojnih delavcev v kulturi, ki sedaj lahko prejmejo nadomestilo več kot enkrat letno in tudi iz razloga poškodb. Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost bodo lahko začasno zamrznili med materinskim, očetovskim ali starševskim dopustom, tako pa imajo pozneje omogočeno lažjo vrnitev v delo. 

Nevladne organizacije v kulturi, ki nimajo v uporabi svojih prostorov, bodo po novem imele možnosti podpore za pokrivanje stroškov, povezanih z zagotavljanjem osnovnih prostorskih pogojev. Prav tako so znatno izboljšani njihovi pogoji za rabo javne kulturne infrastrukture, saj so za njihovo uporabo dolžni kriti zgolj nadomestilo dejansko nastalih stroškov. 

Posodobljen je ukrep umetniškega deleža v javnih investicijah – ta se uvaja v zgodnejših fazah projektov, kar vzpostavlja pogoje za bolj dosledno izvajanje. Prebivalci bodo tako na upravnih enotah, na železniških postajah, univerzah in podobnih javnih mestih imeli dostop do kakovostnih umetniških del. Zakon izboljšuje upravljanje javne kulturne infrastrukture, predvsem s podaljšanjem obdobja pogodbenega upravljanja in brezplačne uporabe na dvajset oziroma deset let, kar bo omogočilo bolj predvidljivo in trajnostno delovanje kulturnih institucij. 

Krepi se tudi mednarodna prisotnost slovenske kulture, vključno z možnostjo dolgoročnega najema nepremičnin v tujini za najpomembnejše razstavne dogodke. V zakonu se izrecno opredeljuje podpora kulturno-umetnostni vzgoji, čezsektorskim inovacijam in podpornemu okolju v kulturi, ki bo nudila podlago za nadaljnje razvojne ukrepe.