GOV.SI
Domov
Novice

Globalni sporazum o plastiki (še) ni dosežen: pogajanja se bodo nadaljevala

V Ženevi so v zadnjih dveh tednih potekala intenzivna pogajanja za oblikovanje novega globalnega pravno zavezujočega sporazuma za zaustavitev onesnaževanja s plastiko. Dogovora kljub prizadevanjem ni bilo mogoče doseči, saj o osnutku, ki ga je v zadnjem trenutku predložil predsedujoči Medvladnemu pogajalskemu odboru za onesnaževanje s plastiko, ambasador Luis Vayas, ni bilo soglasja.
Rodenov mislec v plastiki

Avtor: Okoljski program Združenih narodov / Flickr

1 / 3

Zasedanje je bilo zato prekinjeno, nadaljevalo pa se bo pozneje, ko bosta določena kraj in datum.

Aktivna vloga Slovenije in EU

Slovenija se je skupaj z Evropsko unijo zavzemala za visoke ambicije. Zasedanja Medvladnega pogajalskega odbora za onesnaževanje s plastiko (angleško Intergovernmental Negotiating Committee on Plastic Pollution - INC) na visoki ravni se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, ki je poleg sodelovanja v pogajanjih opravil tudi več bilateralnih srečanj.

EU in njene države članice so izrazile razočaranje, da dogovor na tem srečanju ni bil sprejet. Ob tem so poudarile, da kompromis za vsako ceno ni sprejemljiv. EU vztraja pri celovitem pristopu, ki mora zajemati celoten življenjski cikel plastike – od proizvodnje do ravnanja z odpadki – ter omogočati postopno krepitev ukrepov, kot so:

  • omejitev nevarnih kemikalij,
  • zmanjševanje nepotrebnih plastičnih izdelkov,
  • zmanjšanje proizvodnje plastike.

Takšen pristop podpira večina držav, pa tudi številna podjetja in nevladne organizacije. Največji odpor pa prihaja s strani nekaterih največjih proizvajalk nafte, ki bi se želele omejiti zgolj na upravljanje z odpadki. EU je skupaj s približno 120 državami uspela ohraniti potrebno raven ambicij in zagotoviti nadaljevanje pogajanj.

Zakaj je sporazum ključen?

Onesnaževanje s plastiko je ena največjih okoljskih groženj našega časa. Letna proizvodnja plastike presega 460 milijonov ton, več kot 90 odstotkov se nikoli ne reciklira. Plastika konča na odlagališčih in v naravi, kjer onesnažuje tla, reke, oceane ter vstopa v našo hrano, pitno vodo in celo zrak. Mikroplastika je že prisotna v človeškem telesu, po podatkih Združenih narodov pa se bo proizvodnja plastike do leta 2060 lahko celo potrojila.

Slovenija se skupaj z EU zavzema, da mora prihodnji sporazum:

  • zajemati celoten življenjski cikel plastike,
  • vzpostaviti globalne zaveze za zmanjšanje proizvodnje,
  • omejiti nevarne kemikalije in nepotrebne izdelke,
  • spodbujati rešitve za zmanjšanje porabe in ponovno uporabo plastike.

Na zasedanju je sodelovalo več kot 3.600 predstavnikov iz 180 držav, 583 nevladnih organizacij, 35 medvladnih organizacij in 315 predstavnikov medijev.

Prihodnost brez plastičnega onesnaževanja je mogoča – a le, če bo dogovor dovolj ambiciozen in zavezujoč na globalni ravni.

Na vrh strani