Ukinitev subvencij za fosilna goriva, določitev vmesnih ciljev in letalska podnebna dajatev
Znanstveno-posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za podnebno politiko opozarja, da podnebna kriza ne pomeni samo globalnega zvišanja temperature, pač pa tudi več regionalnih ekstremnih vremenskih pojavov, katastrofalnih poplav, viharjev, neurij, sprememb letne razporeditve temperature in padavin z zamiki letnega časa in vegetacijskih dob. Predlog zakona zato mora vzpostaviti obveznost Republike Slovenije (RS), da doseže podnebno nevtralnost in zagotovi učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam – ta obveznost izhaja iz zavezujočih mednarodno-pravnih dokumentov.
Ob 30-letnici ratifikacije Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja RS s Podnebnim zakonom uvaja lasten sistemski pravni okvir in končno ustvarja pravno varnost in stabilnost za nacionalno podnebno politiko. Podnebni svet poudarja, da bi zakon moral biti ambicioznejši v izogib prelaganju odgovornosti in povišanju stroškov, saj RS sodi med države članice Evropske unije (EU), ki jih podnebne spremembe že zdaj nadpovprečno močno prizadevajo, hkrati pa je med tistimi, ki bi z ambiciozno podnebno-socialno politiko, ki jo sofinancira EU, lahko največ pridobila. Brez kakovostnega zakonskega okvira te priložnosti hitro izgubljamo.
Podnebni svet vidi potrebo po spremembah 3. člena o namenu in ciljih zakona, ki naj določi vmesne cilje na poti do podnebne nevtralnosti. Podnebni svet ključno opozarja, da Predlog zakona ne določa obveznih vmesnih ciljev za 2030, 2035 in 2040 in preverjanje doseganja teh ciljev – ti pa so ključni za spremljanje in pospeševanje učinkov podnebnega ukrepanja. Prebivalci, gospodarstvo in drugi sistemi morajo vedeti, kako kot skupnost napredujemo glede ključnih kazalnikov in kako še lahko prispevamo k doseganju ciljev, zato so pomembne sprotne ocene učinkov in prilagajanje ukrepov. Z merljivimi vmesnimi cilji se izognemo možnosti nedoseganja ciljev zaradi poznega ukrepanja.
Pomanjkljivost Predloga zakona vidijo v pomanjkanju ukinitve subvencij za fosilna goriva, kar so predstavili že v Stališču z dne 24. septembra 2024. Subvencije za fosilna goriva je treba postopno in v celoti odpraviti, saj bi moral biti delež subvencij, namenjen podpori ranljivim gospodinjstvom, dobro ciljno usmerjen, ne da bi pri tem spodkopavali spodbude za energetsko učinkovitost, varčevanje ali prehod na obnovljive vire energije. Člen o odpravi subvencij za fosilna goriva je potrebno vključiti v zakon.
Zakon celo uvaja dodatno subvencijo fosilnih goriv, ki jo je treba črtati, saj je predlagani mehanizem za uravnoteženje povečanja cen CO2 z znižanjem trošarin škodljiv, kontraproduktiven in vodi k povečanju emisij in poglabljanju podnebne krize. Ob tem je RS iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta nedopustno črtala časovnico ukinitve, kar je Evropska komisija v nedavnem pregledu ostro in upravičeno kritizirala. Podnebni svet zato poziva k odpravi členov, ki omogočajo subvencioniranje fosilnih goriv, prevaljujejo stroške povečanja porabe fosilnih goriv na davkoplačevalska ramena in zanikajo pravičnost prehoda.
Podnebni svet nenazadnje ugotavlja, da je letalska podnebna dajatev, ki obdavčuje zasebno letenje, zastavljena krepko prenizko, s čimer je tudi okoljsko in administrativno neučinkovita in socialno nepravična. Letenje z zasebnimi letali je daleč najbolj emisijsko intenzivna vrsta potovanja, saj so povprečne emisije pogosto 30-kratnik emisij sodobnih avtomobilov. Podnebni svet predlaga dajatev vsaj 250 EUR na potnika na polet.
Člani Podnebnega sveta hkrati pozdravljajo določitev podnebne nevtralnosti na leto 2045 namesto 2050, saj je predlog bolje usklajen z ugotovitvami in pozivi raziskovalcev podnebnih sprememb. Podnebni zakon v slovenski pravni red tudi prenaša direktivo o sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki zagotavlja dostop do sredstev EU iz sistema za trgovanje z emisijami.