Podnebni svet izraža podporo sprejemu Podnebnega zakona, a opozarja na nujne izboljšave

Člani sveta so izrazili stališče, da podpirajo sprejem zakona, so pa kot znanstveno-posvetovalno telo vlade podali predloge za izboljšave. Poudarjajo, da mora predlog jasno začrtati tako dolgoročne kot vmesne cilje kot obveznost Republike Slovenije v izogib povišanju stroškov prilagajanja, nazadovanju podnebne politike v prihodnosti in posegu v pravice prihodnjih generacij, ki bodo prevzele nesorazmerno breme nezadostnega ukrepanja. Med drugim pozivajo k ponovni vključitvi člena, ki odpravlja subvencije za fosilna goriva, uveljavitev zelenega proračunskega načrtovanja ter določitev proračunskih deležev za ukrepe blaženja in prilagajanja. Pozivajo tudi k odpravi 152. člena, ki omogoča subvencioniranje fosilnih goriv in predstavlja odmik od načela onesnaževalec plača ter zanika pravičnost prehoda. Razpravljali so tudi o letalski podnebni dajatvi, ki bi morala ustrezneje nasloviti visoko emisijsko intenzivnost letalskega prometa, posebej preko primernejše obdavčitve zasebnih poletov. V okviru okoljske dajatve so opozorili na rast družbenih stroškov emisij CO2 in izpostavili potrebo po bolj preglednem določanju zavezancev z vidika odprave sistemskih vrzeli, ki omogočajo izogibanje plačilu okoljske dajatve.

Razprava se je dotaknila tudi načrtovanega odloka o programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe 2025–2028. Opozorili so na pomanjkanje vrednotenja učinkov in porabe sredstev ter pozvali k bolj ciljni usmerjenosti ukrepov, zlasti pri podporah v industriji. V razpravi je bila izražena potreba po oblikovanju priporočil za občine glede prilagajanja na podnebne spremembe, ker so trenutno lokalne skupnosti še slabo orientirane glede priprave in izvajanja lokalnih podnebnih strategij.

Posvetili so se tudi rezultatom zadnje raziskave slovenskega javnega mnenja o okolju in podnebju in izrazili stališče, da bi jo bilo treba ustrezno strokovno nadgraditi in upoštevati, da tudi vprašanja soustvarjajo javno mnenje. Več pozornosti bi morali namenjati razlagam izvora in posledic podnebnih sprememb ter konceptov, ki vodijo ukrepanje – od fizikalnih zakonitosti do realnih okoljskih, družbenih in ekonomskih posledic zavlačevanja okoljskih in drugih ukrepov blaženja in prilagajanja. Opozorili so na mednarodno odgovornost države, da kot majhna in zelo izpostavljena država prevzame svojo vlogo v proaktivnem delovanju znotraj mednarodnih odnosov. Družbena nestabilnost in vojne so neposredno povezane z okoljskimi in podnebnimi krizami, ki se medsebojno intenzivno poglabljajo.