Slovenija ohranja stabilne kazalnike v poročilu Evropske unije o pregledu stanja pravosodja
Evropska komisija je danes objavila poročilo Pregled stanja na področju pravosodja v EU 2025 (v angleščini) (angleško EU Justice Scoreboard), ki prinaša primerjalni pregled učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti pravosodnih sistemov držav članic Evropske unije. Slovenija se tudi letos umešča med države z razmeroma stabilnimi kazalniki, ob zaznanih premikih na področjih digitalizacije sodstva in izboljšanja dostopa do pravnega varstva za ranljive skupine.
Ugotovitve poročila kažejo, da slovenski pravosodni sistem še naprej deluje v okvirih funkcionalne učinkovitosti, čeprav ostajajo izzivi pri dolžini trajanja postopkov, zlasti v civilnih in gospodarskih zadevah na prvi stopnji ter v upravnih sporih. Nadaljujejo se prizadevanja in ukrepi za dodatno optimizacijo procesov in zmanjševanje zaostankov, tudi ob podpori evropskih instrumentov za odpornost in okrevanje.
Na področju digitalizacije se Slovenija uvršča med države, ki so v zadnjih letih okrepile dostopnost pravosodnih storitev s pomočjo elektronskih orodij. Izboljšave so vidne zlasti pri spletnem dostopu sodne prakse, elektronski komunikaciji s sodišči ter informiranju strank v postopkih. Poročilo prav tako prepoznava pozitiven razvoj ukrepov za izboljšanje dostopa do pravnega varstva za žrtve nasilja, starejše osebe in druge ranljive skupine.
Poročilo ugotavlja, da se je v Sloveniji v zadnjem letu skrajšalo povprečno trajanje sodnih postopkov v primerih korupcije. Po podatkih poročila je bilo v Sloveniji povprečno trajanje sodnega postopka na prvi stopnji v primerih korupcije v letu 2022 skoraj 900 dni, medtem ko se je v letu 2023 ta čas znižal za več kot tretjino, na dobrih 500 dni, kar predstavlja pomemben premik v smeri večje učinkovitosti obravnave tovrstnih kaznivih dejanj. Napredek potrjuje pomembnost nenehnega nadgrajevanja institucionalnih zmogljivosti in analitičnega spremljanja učinkovitosti postopkov, zlasti tam, kjer je potrebna visoka stopnja integritete in odzivnosti.
Hkrati pa poročilo opozarja, da v številnih državah članicah, tudi v Sloveniji, postopki v primerih pranja denarja še naprej trajajo razmeroma dolgo. To zahteva nadaljnje strateške razmisleke o ustrezni organiziranosti in specializaciji ter o učinkovitem procesnem okviru za obravnavo tovrstnih, pogosto kompleksnih zadev. Rezultati bodo tudi v prihodnje služili kot ključno referenčno orodje za usmerjanje reformnih naporov.
Ministrstvo za pravosodje bo ugotovitve letošnjega pregleda vključilo v tekoče analize stanja in jih upoštevalo pri oblikovanju ukrepov za nadaljnji razvoj sodnega sistema, zlasti v okviru strateških usmeritev za krepitev pravne države, digitalne preobrazbe pravosodja in institucionalne odpornosti sodstva.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je ob tem izpostavila pomen prenove sodniške zakonodaje, ki prinaša pomembne spremembe, katerih cilj je izboljšanje delovanja sodstva in povečanje učinkovitosti pri reševanju sodnih zadev.