Začetek 62. zasedanja pomožnih teles UNFCCC v Bonnu - priprava na podnebno konferenco COP30

Pomožni telesi podpirata proces z znanstvenimi in tehničnimi vsebinami, spremljata izvajanje že sprejetih dogovorov ter oblikujeta predloge za prihodnje ukrepe. Med osrednjimi temami letošnjega zasedanja so izvajanje sklepov s pretekle konference COP29, ki je potekala novembra 2024 v Bakuju, ter priprava vsebinske podlage za uspešen zaključek COP30. Razprave potekajo o blaženju podnebnih sprememb, prilagajanju na njihove učinke, pravičnem prehodu ter financiranju ukrepov.

Glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je ob začetku srečanja povedala: »Pogajanja v Bonnu so ključni korak k napredku na številnih tehničnih in vsebinskih področjih, ki bodo odločilno vplivala na uspeh COP30. Slovenija ostaja močno zavezana iskanju skupnih rešitev v okviru UNFCCC, saj želimo skupaj graditi podnebno varno prihodnost za vse.«

Leto 2025 je za mednarodno skupnost pomembno, saj naj bi države letos predložile nove ali posodobljene nacionalno določene prispevke (NDC), s katerimi opredelijo svoj prispevek k omejevanju globalnega segrevanja. Izvršni sekretar UNFCCC je države pozval, naj svoje prispevke predložijo do konca septembra, da bodo vključeni v sintezno poročilo pred COP30.

Na zasedanju potekajo tudi razprave o izvajanju zaključkov prvega globalnega pregleda (ang. Global Stocktake), ki je bil sprejet na COP28 v Dubaju. Pregled naj bi državam pomagal pri oblikovanju ambicioznejših in realno izvedljivih ciljev za prihodnje obdobje.

Posebna pozornost je namenjena uresničevanju novega podnebnega finančnega cilja, dogovorjenega v Bakuju. Cilj je, da se vsako leto za države v razvoju mobilizira 300 milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 pa skupno 1,3 bilijona dolarjev iz javnih in zasebnih virov.

Letos je veliko pozornosti namenjene tudi prilagajanju na podnebne spremembe. V Bonnu potekajo pogajanja o oblikovanju kazalnikov za spremljanje napredka pri izvajanju globalnega cilja za prilagajanje (ang. Global Goal on Adaptation), ki bodo omogočili boljše usmerjanje ukrepov in merjenje njihove učinkovitosti.

Napredek se pričakuje tudi v okviru posebnega delovnega programa o pravičnem prehodu ter pri t. i. horizontalnih temah, kot so človekove pravice, enakost spolov, vloga tehnologije, odzivni ukrepi, prehranska varnost in kmetijstvo.

Na srečanjih sodelujejo predstavniki držav, agencij Združenih narodov, znanstvenih institucij, gospodarstva, civilne družbe ter lokalnih in regionalnih oblasti.

Slovenija ostaja zagovornica učinkovitega mednarodnega sodelovanja pri odzivanju na podnebno krizo. Ob vse izrazitejših vplivih podnebnih sprememb, povečani ranljivosti skupnosti in novih geopolitičnih razmerah poudarja nujnost pravočasnega in skupnega ukrepanja.

Slovenska stališča temeljijo na znanstvenih dognanjih, pravičnosti in vključevanju. Slovenija se zavzema za pripravo ambicioznih in izvedljivih nacionalnih prispevkov, za zadostno in dostopno financiranje ukrepov za države v razvoju, ter za celostno obravnavo prilagajanja, pravičnega prehoda, človekovih pravic in enakosti spolov kot ključnih sestavin celovite in trajnostne podnebne politike.