Podnebni zakon – razvojna priložnost za Slovenijo, ljudi in podjetja
Gre za enega ključnih dokumentov prihodnjega desetletja, katerega cilj je zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov. S Podnebnim zakonom Slovenija postavlja temelje za družbo, ki je varna, odporna in gospodarsko uspešna – v sozvočju z naravo in odgovorna do prihodnjih generacij.
Temeljni cilj zakona je s postopnim zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in povečevanjem ponorov doseči podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2045 ter obenem okrepiti odpornost na posledice podnebnih sprememb. Zakon daje poudarek tudi pravičnosti in predvidljivosti – za ljudi, regije, mesta ter občine in za gospodarstvo. »Podnebni zakon je naložba v varnejšo prihodnost in pametno rast. Ljudem prinaša večjo varnost pred posledicami podnebnih sprememb, podjetjem jasen kompas za zelene odločitve, naši družbi pa daje moč, da ostane konkurenčna v svetu, ki se hitro spreminja,« je ob predstavitvi zakona poudaril Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo.
Za ljudi: varnejše okolje in višja kakovost življenja
Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vremenske ekstreme, kar povečuje negotovost in ranljivost prebivalstva. Zakon uvaja strateški pristop k prilagajanju – od nacionalne do regionalne ravni – s ciljem preprečevanja izgub, zmanjšanja škode in zaščite zdravja ljudi. Poseben poudarek ima vključevanje socialnih vidikov – zlasti zaščita ranljivih skupin in podpora pravičnemu prehodu. Z zelenim proračunskim načrtovanjem, podporo Podnebnega sklada ter Socialnega sklada za podnebje se ustvarjajo tudi nova kakovostna delovna mesta in bolj zdravo življenjsko okolje, kar predstavlja dolgoročno korist za vse prebivalce.
Za podjetja: stabilen okvir in nove poslovne priložnosti
Zakon podjetjem omogoča pravočasno prilagoditev zeleni preobrazbi ter prispeva k večji strateški avtonomiji gospodarstva. S pomočjo sistema trgovanja z emisijami, mehanizmom CBAM, ki bo zagotovil enake pogoje za domače in tuje proizvajalce z vidika ogljičnega odtisa, ter spodbudami Podnebnega sklada se ustvarjajo spodbudni pogoji za vlaganje v nizkoogljične tehnologije, krožno gospodarstvo in trajnostne inovacije. Gospodarstvo bo imelo boljši dostop do sredstev za prilagajanje in blaženje, hkrati pa bo bolje zaščiteno pred negativnimi vplivi uvoza iz držav z nižjimi okoljskimi standardi.
Načrtovanost, pravičnost in povezovanje – temelji novega pristopa
Zakon določa celovit sistem strateških dokumentov, med njimi Dolgoročno podnebno strategijo, Celoviti energetski in podnebni načrt (NEPN), Strategijo prilagajanja ter regionalne akcijske načrte. Uvaja tudi sistem za spremljanje napredka in obveznost sprejemanja dodatnih ukrepov, če cilji niso doseženi. Vloga Podnebnega sveta kot neodvisnega znanstveno-posvetovalnega telesa ter vzpostavitev sistemov za spremljanje in poročanje omogočata večjo preglednost in strokovno utemeljene ukrepe. Pomembna novost je vključitev dodatnih sektorjev – med njimi tudi stavbnega sektorja in cestnega prometa – v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi.
Prav tako zakon poudarja pomen finančne preglednosti, učinkovite porabe sredstev in koordinacije med različnimi ministrstvi ter javnimi organi. Nova zakonodaja je rezultat obsežnega usklajevanja med resorji in upošteva priporočila stroke, gospodarstva in civilne družbe.
Korak naprej v evropski prihodnosti
Zaradi pravočasne in usklajene zakonodaje bo Slovenija ne le izpolnjevala zaveze iz Pariškega sporazuma in evropske zakonodaje, ampak tudi zmanjševala svojo ranljivost in krepila svojo konkurenčnost tako navzven kot tudi znotraj skupnega evropskega trga. Predlog zakona Sloveniji odpira možnost, da postane zgled trajnostnega razvoja in pametnega prehoda v podnebno nevtralnost.