Prihodnost urbane mobilnosti so hitre kolesarske povezave

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je konferenco letos soorganiziralo z Mestno občino Velenje, kjer se dobro zavedajo prednosti trajnostne dnevne mobilnosti in njenega prispevka k večji kakovosti bivanja, dolgoživosti prebivalcev in zniževanju tako stresa zaradi gneče na cestah kot tudi ogljičnega odtisa.

Kot je uvodoma dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ministrstvo od vsega začetka posveča zelo veliko pozornosti razvoju tako kolesarske infrastrukture kot tudi vseh ostalih podstati trajnostne mobilnosti in storitev v korist ljudi. »Ministrstvo na eni strani financira ukrepe trajnostne mobilnosti vseh občin z več kot 42 milijoni evrov kohezijskih sredstev, na drugi strani pa kar 44 milijonov evrov namenjamo prav mestnim občinam, kjer je potencial za dosego večjih sprememb dnevnih potovalnih navad največji,« pravi minister Kumer. Od leta 2019 je vlada sicer v razvoj 500 kilometrov novih kolesarskih povezav vložila skoraj 200 milijonov evrov, predvsem v mestih in njihovi okolici, načrtuje pa še 71 milijonov evrov tovrstnih vlaganj v okviru Dogovora za razvoj regij do konca 2029. »Naša prioriteta je dnevna mobilnost, saj si na več nivojih, tako z izgradnjo infrastrukture kot z ozaveščevalnimi akcijami prizadevamo, da državljani postopno avtomobile zamenjajo za druge bolj trajnostne oblike mobilnosti,« je bil jasen Kumer in dejal, da ministrstvo tudi zato subvencionira nakup električnih in tovornih koles: »Lani smo podelili 1,9 milijona evrov subvencij, letos je na voljo še dodatnih 2,6 milijona evrov.« Posamezniki lahko namreč pri ministrstvu zaprosijo za subvencije v višini do 500 evrov za mestna kolesa in do 1.000 evrov za tovorna električna kolesa.

Izbira lokacije letošnje kolesarske konference letos ni naključje. Kot je poudaril župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, so v Velenju že večkrat pokazali, da jim je mar, kaj se dogaja v njihovem okolju: »Na področju mobilnosti smo bili tisti, ki smo orali ledino – med prvimi smo nudili brezplačni avtobusni prevoz in izposojo koles, z vsemi nadaljnjimi ukrepi in izgradnjo infrastrukture pa smo področje trajnostne mobilnosti samo še okrepili.« Dermol je povedal, da so se regijsko povezali z vsemi sosednjimi in prijateljskimi regijami, trenutno pa se lotevajo celovite prenove izposoje mestnih koles. »V Velenju je kolesarstvo doma, za kar se moram za posluh zahvaliti tako trenutni kot prejšnji vladi, saj smo to omogočili skupaj. K nam prihaja ogromno turistov ravno zaradi kolesarskih stez in primerne infrastrukture, na kar smo lahko ponosni.« Dermol pravi, da je to absolutno pomemben korak, nikakor pa ni zadnji korak v smeri trajnostnega razvoja mestne občine, ob čemer napoveduje tudi tudi digitalizacijo storitev, ki podpirajo trajnostno mobilnost. »Skupaj z občani se privajamo na nek nov način življenja, s katerim kažemo tudi našim mlajšim generacijam, kako lahko bolj zdravo živimo in s tem prispevamo k čistejšemu in bolj zdravemu okolju,« je še zaključil župan Dermol.

Častni gost kolesarske konference je bil tudi namestnik veleposlanika Kraljevine Nizozemske v Sloveniji gospod Bram van Lieshout, ki pravi, da Nizozemci kolesarjenja ne dojemajo zgolj kot vsakodnevne navade, kolesarjenje je danes del njihove nacionalne identitete: »To ne velja zgolj za državljane, to velja tudi za samo vlado in vladno politiko, saj dobro razumejo, da je premik iz prometne družbe, osredotočene na avtomobile, na družbo, osredotočeno na kolesa, dolg in poln izzivov.« Kot pravi van Lieshout, se mora poklopiti veliko dejavnikov, od regulacije, prostorskega načrtovanja z infrastrukturo, podpore delodajalcev in želje ljudi samih. »Danes smo videli, da se s povečevanjem razdalj povečujejo tudi zadržki, ki jih imajo ljudje glede uporabe kolesa. A v resnici zadržkov ne bi smelo biti, če bi bili vsi potrebni deležniki dovolj angažirani in bi podprli spremembe potovalnih navad, pri čemer se ne smemo ustaviti zgolj pri infrastrukturi, saj pomembno vlogo igra tudi urejena in varna kolesarnica na delovnem mestu, morda tuši in prostori za preoblačenje,« opominja namestnik veleposlanika Kraljevine Nizozemske.

Letošnjo nacionalno kolesarsko konferenco so organizatorji posvetili kolesarskim povezavam po namenu uporabe – za šolo, službo in prosti čas. Čeprav tudi tuji gostje in strokovnjaki opažajo, da je napredek v Sloveniji opazen, saj gradimo varnejše, udobnejše poti, naše omrežje še ni celovito. Ponekod so poti še vedno ozke, deljene s pešci, prekinjene ali speljane ob prometno obremenjenih cestah. Kot pri nas je tudi v tujini, navadno skrb za ceste v domeni občin. Kako so to premostili v Kopenhagnu, je na konferenci povedal David Gaarsdal Rønnov iz Cycle Superhighway Collaboration, kjer pomagajo pri povezovanju občin ob izgradnji hitrih kolesarskih povezav. Te namreč presegajo občinske meje, kar je poseben izziv, saj občine skrbijo zgolj za lastno infrastrukturo. »Uspešen razvoj kolesarske infrastrukture v Kopenhagnu lahko pripišemo dejstvu, da Kopenhagen ni vsiljeval svoje agende sosednjim občinam, ampak jim je skromno predstavil svojo vizijo in na srečo so jo bile sosednje občine pripravljene podpreti,« pravi Rønnov. Danes v danski prestolnici dnevno na daljših razdaljah kolesari bistveno več ljudi kot pred 20 leti, kar se pozna v vseh porah mestnega življenja – od zmanjšanja prometnih zastojev in izboljšanja kakovosti zraka, do boljšega javnega zdravja, bolj živahnih lokalnih skupnosti in večje kakovosti bivanja v mestu.

»S hitrimi kolesarskimi povezavami v Utrechtu spodbujamo ljudi h kolesarjenju na delo, saj te povezave omogočajo kolesarjenje do 25 kilometrov neprekinjeno. Našo že obstoječo mrežo kolesarskih stez tako nadgrajujemo z odstranjevanjem ali preurejanjem ovir na stezah,« pravi Herbert Tiemens, predstavnik mesta Utrecht, ki pravi, da imajo tudi slovenska mesta dobro osnovo za nadgradnjo kolesarske infrastrukture, a poudarja, da bo treba največ pozornosti nameniti varnosti kolesarjev in pa privlačnosti kolesarskih stez na način, da te potekajo v naravi in ne v neposredni bližini prometnih cest. »Slovenija je kot kolesarska destinacija razvita in privlačna, če pa jo gledam z vidika dnevnega kolesarjenja, pa imate še ogromno priložnosti za izboljšave,« zaključuje Tiemens.

Da je Slovenija odlična kolesarska destinacija potrjuje tudi Annika Morath iz organizacije Active2Public Transport, kjer so analizirali kolesarske poti Podonavja in aktivno preživljanje dopustov v obliki kolesarskih počitnic. »V Slovenijo na kolesarske počitnice prihajajo večinoma tujci, zato vidimo to kot priložnost za promocijo Slovenije kot kolesarske destinacije tudi domačim kolesarjem,« pravi Morathova. »Kolesarji so v Sloveniji najbolj zadovoljni z namestitvami in gastronomsko ponudbo, tudi s kolesarsko infrastrukturo, kjer pa vendarle vidijo priložnosti za izboljšave, kot tudi pri prevozu koles na vlakih in dostopnosti javnega prevoza na kolesarskih poteh.«

Udeleženci kolesarske konference so celodnevno druženje sklenili s kolesarsko turo, na kateri so si ogledali velenjsko kolesarsko infrastrukturo in slikovito kolesarsko pot Štrekna.