Slovenija uspešno gostila ministrsko srečanje skupine MED9 v Portorožu

Namen srečanja je bila poglobitev sodelovanja med državami članicami MED9 na področjih, ki so ključnega pomena za trajnostni razvoj, energetsko varnost, konkurenčnost gospodarstev in podnebno odpornost regije. 

Slovenija letos prvič predseduje skupini MED9. V tej vlogi poudarila pomen zelene in digitalne preobrazbe, odpornosti na podnebne spremembe ter krepitve energetske in prehranske varnosti v Sredozemlju. Obema zasedanjema je predsedoval minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki je v nagovoru izpostavil pomen zelenega prehoda kot ključnega dejavnika konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter vlogo okrepljene energetske povezljivosti Sredozemlja pri doseganju skupnih energetskih in podnebnih ciljev. Poudaril je, da se Slovenija zavzema za razvoj skupnih čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije, skladno s prenovljeno evropsko zakonodajo.

Srečanje sta s svojima uvodnima nagovoroma dodatno obogatila tudi generalni direktor Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) Francesco La Camera ter namestnik generalnega sekretarja za energijo in podnebje Unije za Sredozemlje Grammenos Mastrojeni. Oba sta poudarila strateški pomen sredozemske regije za evropsko in globalno energetsko prihodnost.

Krepitev energetske povezanosti in čezmejnih projektov OVE

Poseben poudarek srečanja je bil namenjen iskanju skupnih rešitev za krepitev trajnostnih, dobro povezanih in odpornih energetskih sistemov. Ministri za energijo so v razpravi obravnavali vizijo preoblikovanja Sredozemlja v center zelene energije, ki bi s pomočjo sodobnih energetskih povezav omogočil zanesljivo, trajnostno in čezmejno oskrbo s čisto energijo državam skupine MED9 in širše. Opozorili so na nujnost posodobitve omrežij, spodbujanje rešitev za shranjevanje energije, izboljšanje postopkov za pridobivanje dovoljenj ter nadaljnje povezovanje sektorjev.

V drugem sklopu razprave so se ministri osredotočili na spodbujanje čezmejnih projektov obnovljivih virov energije. Kljub politični podpori in razpoložljivim finančnim mehanizmom EU ostajajo tovrstni projekti v praksi še vedno redki. Ministri so opozorili na pomen evropskih mehanizmov za financiranje takšnih projektov, čezmejno izmenjavo dobrih praks, pospešitev izdajanja dovoljenj ter podporo  tehnologijam OVE.

Krepitev odpornosti energetskega sektorja za ohranjanje gospodarske konkurenčnosti

Na skupnem delovnem kosilu je potekala razprava o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša proces čistega prehoda in razogljičenja industrije z vidika ohranjanja konkurenčnosti gospodarstev. Ministri so se strinjali, da je treba zagotoviti zanesljivo in cenovno dostopno energijo za odjemalce, zato je treba nadaljevati z integracijo energetskih trgov, izboljšati infrastrukturno povezanost ter spodbujati razvoj čistih tehnologij.

Krepitev podnebne odpornosti regije

Zaključni del zasedanja je bil namenjen razpravi o krepitvi podnebne odpornosti regije, ki velja za eno najbolj podnebno ranljivih v Evropi. Ministri za okolje so pozvali k boljši uskladitvi nacionalnih načrtov prilagajanja, razvoju skupnih zmogljivosti za zgodnje opozarjanje, podpori naravi temelječim rešitvam ter krepitvi sodelovanja z regionalnimi platformami, kot je Unija za Sredozemlje. Posebej je bila poudarjena potreba po vključitvi regijskih specifik v pripravo prihodnjega evropskega akcijskega načrta za prilagajanje na podnebne spremembe.

Ministri sprejeli izjavi

Ob zaključku srečanja so ministri sprejeli dve skupni izjavi. Ministri za energijo so s skupno izjavo ponovno potrdili svojo zavezanost krepitvi sodelovanja na področju energije, tesnejši čezmejni infrastrukturni povezanosti ter iskanju priložnosti za razvoj čezmejnih projektov OVE. Ministri za okolje in podnebje pa so sprejeli izjavo o podnebni odpornosti, ki temelji na pobudi iz časa ciprskega predsedovanja in poziva h krepitvi skupnega evropskega pristopa k prilagajanju na podnebne spremembe ter boljšemu odzivanju na naravne nesreče, ki so posledica ekstremnih vremenskih dogodkov.

Skupina MED9, ki združuje devet sredozemskih in južnoevropskih držav članic EU – Ciper, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Malto, Portugalsko, Slovenijo in Španijo –, predstavlja približno tretjino članic in skoraj polovico prebivalstva Evropske unije. Skupina ima pomembno vlogo pri oblikovanju skupnih evropskih politik, zlasti na področjih, kjer je regija še posebej izpostavljena, kot so podnebne spremembe, energija, migracije, varnost in trajnostni razvoj. Kot neformalni forum MED9 krepi notranjo usklajenost držav članic glede ključnih tematik EU, hkrati pa povečuje vidnost sredozemskih prioritet v okviru evropskih institucij in v odnosih s širšim sosedstvom.

Slovensko predsedovanje je s srečanjem v Portorožu utrdilo svojo vlogo kot povezovalna sila v regiji ter pokazalo, da lahko MED9 s skupnim nastopom pomembno prispeva k oblikovanju vključujoče, konkurenčne in bolj odporne Evropske unije.

V nadaljevanju je priložen tudi nagovor ministra Bojana Kumra predstavnikom medijev. 

Foto - MED9 srečanje ministrov za energijo, okolje in podnebje