Odziv ministrstva na netočne in zavajajoče izjave o pokojninski reformi

Na ministrstvu podpiramo vsakršno prizadevanje za izboljšanje položaja delavcev in širšo javno razpravo o pokojninski reformi, k čemur smo zadnji dve leti tudi aktivno prispevali. Pokojninska reforma je navsezadnje rezultat pogajanj s socialnimi partnerji in pred tem številnih usklajevanj z različnimi deležniki. Dogovor o spremembah je podpisalo šest sindikalnih central. Zato odločno zavračamo trditve, ki po nepotrebnem sejejo nezaupanje.

Podpiramo torej sindikalna prizadevanja za višje plače in upamo, da bodo ta prizadevanja v prihodnje še močnejša, saj je za višino pokojnine v prvi vrsti bistveno višina plače. Nikakor pa se ne moremo strinjati z nekaterimi navedbami pobudnikov referenduma in Sindikata zavarovalništva, saj so nekatere od njih netočne in zavajajoče, zato v nadaljevanju objavljamo odziv. 

1. Pobudniki referenduma navajajo: »Preseneča nas, da vlada še vedno trdno stoji na poziciji, da je pokojninska reforma v sedanji obliki primerna, kljub vse več neizpodbitnim dokazom, da je izrazito protidelavska. Namesto odpravljanja sedanjih obremenite, te le še povečuje,« so poudarili in ponovili, da so pokojnine že danes prenizke, delovne preobremenitve pa previsoke. »Pokojninska reforma ta trend poglablja.«

ODGOVOR:

Reforma ni protidelavska, temveč je prva v zgodovini, ki v večji meri v ospredje postavlja dostojne pokojnine. Sistem smo zastavili tako, da bo pokojnina znašala približno 70 odstotkov povprečja naših plač v delovni dobi. To je primerjalno glede na druge države in glede na vse okoliščine v Sloveniji dobro razmerje, ki tudi omogoča stabilnost blagajne. Ker v večji meri upošteva dejansko plačane prispevke (razen pri tistih z najnižjimi plačami, kjer solidarnostno upoštevamo višje povprečje oz. osnovo), je tudi bolj pravična.

Trditve o "neizpodbitnih dokazih" o škodljivosti reforme ostajajo brez dejanske podlage. Resnične težave, kot so prenizke plače in visoke obremenitve, zahtevajo rešitve na drugih področjih, ne v pokojninskem sistemu. 

Z jasnimi primeri smo tudi večkrat pokazali, kaj reforma pomeni za osebe z različnimi dohodki in karierami; sproti odgovarjamo na vsa konkretna vprašanja, ki se v zvezi s tem pojavljajo. 

2. Sindikat zavarovalništva trdi, da je sodni izvedenec s področja aktuarstva opravil izračun, da bo zaradi slabšega usklajevanja čez 35 let kar 80 odstotkov vseh pokojnin nižjih od minimalne plače, danes pa jih je takih 45 odstotkov.

ODGOVOR:

Tako dolgoročne napovedi o minimalni plači in pokojninah – govorijo o obdobju čez 35 let – so neutemeljene. Pokojnine se bodo še naprej usklajevale – deloma z inflacijo, deloma z rastjo plač – z možnostjo dodatnih uskladitev. Še pet let se bodo usklajevale polovično z inflacijo in polovično z rastjo plač, čez 15 let pa bo uskladitev 20 odstotna z rastjo plač in 80 odstotna z inflacijo. Če predpostavimo, da na dolgi rok plače rastejo hitreje od inflacije, bo torej ob upoštevanju zakona prav v vsakem od naslednjih 35 let uskladitev pokojnin višja od uskladitve minimalne plače, ki se po zakonu usklajuje samo z inflacijo.

Zakonsko določena minimalna plača se lahko uskladi za več kot inflacijo, a enako velja tudi za pokojnine, saj zakon predvideva možnost izrednih uskladitev, prav tako pa določa, da vlada in socialni partnerji najmanj vsakih pet let preverijo ustreznost usklajevanja pokojnin z vidika njihove kupne moči in po potrebi to usklajevanje prilagodijo. Kakšen bo rezultat pogajanj o morebitni višji uskladitvi minimalne plače in pokojnin od zakonsko predpisanega minimuma čez 35-letno obdobje, ne more vedeti nihče.

Višina pokojnin pa tudi v prihodnje ostaja odvisna od plač in zavarovalne dobe posameznikov.

3. Pobudniki referenduma trdijo, da je bila pokojninska reforma v sedanji obliki poslana v DZ brez resne razprave z delavstvom in upokojenci. 

ODGOVOR:

Reforma je rezultat socialnega dialoga. Članstvo sindikatov, ki v Sloveniji predstavlja delavstvo, je sodelovalo v pol leta trajajočih pogajanjih o prav vseh delih reforme. Pred tem je razprava o reformi potekala od prve predstavitve izhodišč julija 2023. Reforma je bila tudi večkrat v zadnjih dveh letih obravnavana s številnimi upokojenskimi organizacijami in vsemi drugimi zainteresiranimi deležniki. Vlada ni nikogar izločala iz razprav in ničesar ni skrivala. Teza, da sindikalne centrale, ki sodelujejo v socialnem dialogu, ne predstavljajo delavstva, postavlja pod vprašaj celoten socialni dialog med vlado, sindikati in delodajalci.

Dogovor o usklajenosti pokojninskih sprememb je podpisalo šest sindikalnih central, vključno s sindikalnimi centralami, katerih člani so nekateri pobudniki referenduma.

Ravno tako smo reformo komunicirali na vseh kanalih, vzpostavili posebno spletno stran, vsem pa je na voljo tudi klicni center 114.

4. Sindikat zavarovalništva: »V tej luči je obljubljena sistemsko urejena božičnica, ki jo bo v nekaj letih tako ali tako izničila inflacija, obliž na rano. Napovedani lažji pogoji za pridobivanje varstvenega dodatka pa bodo zgolj razbremenili javne uslužbence, saj bomo čez 30 let očitno skoraj vsi v položaju, ko ga bomo potrebovali in bomo zanj lahko zaprosili.«

ODGOVOR:

Trditev, da bo inflacija "izničila" zimski dodatek, je neresnična. Zimski dodatek bo rasel in se usklajeval z inflacijo. Enako velja za varstveni dodatek, ki ostaja socialna pravica za vse z nizkimi dohodki.

Zimski dodatek je nova pravica. Letos bo znašal 150 evrov, nato bo v 5 letih zrasel na 250 evrov. Nato se bo usklajeval enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom, torej vsaj z inflacijo. Inflacija ne more izničiti dodatka, ki se usklajuje z inflacijo, prvih pet let pa raste s stopnjami od 13,3 odstotka (z 2025 na 2026) do 8,7 odstotka.

Do varstvenega dodatka so upravičeni vsi, ki ne presegajo določnega cenzusa. Izjava, da bomo čez 30 let vsi v položaju, ko bi ga potrebovali in bi zanj lahko zaprosili, je po oceni ministrstva neodgovorna.

Še enkrat poudarjamo, da podpiramo, cenimo in spoštujemo sindikalna prizadevanja za boljši položaj delavcev, za dosledno spoštovanje njihovih pravic in za širitev le-teh. Ne moremo pa ostati nemi ob očitnih dezinformacijah, ki spodkopavajo dobro reformo, doseženo v soglasju s sindikati in delodajalci.