Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Slovenija uspešno prevzema svoj del odgovornosti za radioaktivne odpadke

Slovenija je naredila velike in pomembne korake v zvezi s prevzemanjem odgovornosti za svoj delež radioaktivnih odpadkov na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško. Izteka se namreč rok, ko morata Slovenija in Hrvaška z lokacije elektrarne začeti prevzemati vsaka svoj delež nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
Skupina ljudi v zaščitnih oblekah na gradbišču

Avtor: Robert Sajovec

1 / 3

Minister Kumer si je danes ogledal napredek pri gradnji odlagališča za slovenski del nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini.

Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo iz leta 2003 določa, da so razgradnja elektrarne ter odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva obveznost obeh držav, vsaka pa mora poskrbeti za svojo polovico. Na lokaciji elektrarne je bilo dogovorjeno začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov do konca redne življenjske dobe, torej do leta 2023. Ker se do takrat državi nista dogovorili o skupni rešitvi odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ju pogodba obvezuje, da vsaka zase prevzameta odgovornost za svojo polovico odpadkov in jih pravočasno odpeljeta z lokacije elektrarne. 

Slovenija z velikimi in pomembnimi koraki prevzema odgovornost za svoj delež nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Pred letom dni je bil v Vrbini pri Krškem postavljen temeljni kamen za gradnjo odlagališča teh odpadkov. Danes si je napredek pri gradnji odlagališča ogledal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in ob tem poudaril, da je izgradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov nujna in trajna rešitev za zagotavljanje dolgoročnega ravnanja s temi odpadki v Sloveniji kot tudi za neovirano in varno delovanje Nuklearne elektrarne Krško v podaljšani življenjski dobi. Gradnja odlagališča bo zaključena predvidoma leta 2027, prvi zabojniki pa bi lahko bili odloženi že konec istega leta.

»S tem uresničujemo zavezo k odgovornemu ravnanju z radioaktivnimi odpadki, hkrati pa omogočamo neovirano delovanje jedrske elektrarne, ki predstavlja pomemben in zanesljiv nizkoogljični vir v naši oskrbi. Odgovornost imamo tudi in predvsem do prihodnjih generacij, hkrati pa s tem kažemo, da smo dovolj zreli za širitev jedrskega programa v prihodnje« je še poudaril minister Kumer.